Je pa poezija tudi most za dialog med generacijami. Dejavnejšim na polju poezije so dobro znani pesniški večeri na ljubljanski Metelkovi, imenovani Mlade rime. Z večeri sta začela španska študenta, januarja 2006 pa sta jih naprej razvijala pesnika mlajše generacije Veronika Dintinjana in Dejan Koban. Mlade rime mladim pesniškim glasovom omogočajo, da se predstavijo, hkrati pa prisluhnejo delom starejših kolegov. V sedmih letih je svoja dela na Mladih rimah prebiralo okrog 520 mladih in neuveljavljenih pesnic in pesnikov ter gostij in gostov. Iz bralnih večerov se je kasneje razvil tudi istoimenski festival.

Gonilni sili Mladih rim sta ob svetovnem dnevu poezije razmislili, kakšna je danes vloga poezije v slovenski družbi, tudi v luči protestov in aktualnega dogajanja v državi.

Koban meni, da ima poezija danes, glede na preteklost, majhno in nepomembno vlogo. Za ta položaj je po njegovih besedah odgovorna izvršna veja oblasti in sami literati. "Poezija se plazi med različnimi umetnostmi in še huje bo s krčenjem in enosmernim prerazporejanjem sredstev za pesniške knjige in prireditve. Lahko rečem, da gre v tem polu za hude primere korupcije, ki pa ostajajo pod preprogo, saj literatura za oblast ni pomembna," razmišlja avtor v samozaložbi izdane zbirke Metulji pod tlakom.

Glede protestov pa Koban dodaja, da je prav poezija tista, ki lahko dvigne dnevni diskurz na višjo raven. "Poezija plemeniti jezik in samo ozračje med protestniki. Ni le transparent tisti, ki usmerja, tudi pesem lahko vodi ljudi do odgovorov na cesti in dalje," opominja.

Dintinjana se strinja, da je vloga poezije v slovenski družbi danes obrobna, a dodaja, da poezija vedno živi na robu, ob prelomih ustaljenih pozicij in pomenov. "Naloga poezije ni, da artikulira politične zahteve po spremembah, njena edina naloga je, da je dobra, da govori z jezikom, ki je jasen, natančen, občutljiv na najmanjše tresljaje, na drobne premike v zavesti," je povedala.

In kako slovenska poezija stoji danes, če primerjamo mlajše in starejše generacije pesnikov? Koban meni, da je v odlični kondiciji, sploh med mladimi in še neobjavljenimi avtoricami in avtorji. "Veliko je igranja z besedami, mladostniške energije, zanosa, raznolikosti tem in neizprosnosti glede že zastarelega odnosa družbe do pesniškega avtorja. Mladi sebe ne vidijo kot poslanike, izbrance ali voditelje lepe besede, so le mladi, ki delujejo med mladimi. Razširjena je glasba, oni pa se podajajo na prizorišče s poezijo. Všeč mi je, da je veliko mladih, ki na poezijo ne gledajo kot na sveto hostijo," je pojasnil.

Dintinjana dodaja, da je slovenska poezija zelo živa, raznolika, polna zanimivih glasov različnih generacij. "Pisanje je tudi spretnost, je nekaj, česar se učiš, in to predvsem s pisanjem. Če imajo starejši avtorji včasih več spretnosti, imajo novi glasovi to prednost, da so neobremenjeni ter hkrati čutijo nujo izrekanja. Srečanje obojih, ki se vedno dogaja na Mladih rimah, bogati tako ene kot druge," verjame pesnica, ki se med drugim lahko pohvali z nagrado za najboljši pesniški prvenec za zbirko Rumeno gori grm forzicij.

Kljub vsemu pa mladi avtorji danes nimajo dovolj možnosti za predstavitev "Za mlade pesnice in pesnike se v zadnjem času, govorim o obdobju treh let, možnosti pesniškega izražanja žal krčijo. Tako je možnosti nastopanja, objavljanja v revijah in izdajanja knjig vse manj. Preprosto zato, ker je vse manj revij in založb, ki izdajajo pesniške knjige. Ker ni rentabilno. V resnici gre za igro poznanstev in veliko sreče. Ta kombinacija je za razvoj naše pesniške misli pogubna," pojasnjuje Koban.

Dintinjana dodaja, da se prostor poezije oži tako za nove kot že uveljavljene avtorje. Po njenih besedah tudi vse manj "resnih" založb izdaja poezijo. In prav zato sta Koban in Dintinjana šla še korak dlje ter ustanovila zbirko Demo, v kateri izhajajo knjižice mladih avtorjev. Prav tako na festivalu Mlade rime s festivalsko knjigarnico spodbujata, da poslušalci kupujejo pesniške zbirke in s tem pokažejo, da se jim poezija ne zdi nesmiselna ter da so jo pripravljeni tudi kupiti.

In kakšen napotek bi dala mladim avtorjem? Koban poziva, naj si mladi drznejo sami prodreti na trg: "Tiskajte svoje knjižice pesmi, fanzine, tako v fizični obliki revije kot webzine, brskajte po zapuščini slovenske neoavantgardne poezije 60. let minulega stoletja, ki je bogata, raznovrstna in navdihujoča. Organizirajte svoja branja, serije večerov in festivale. Ne obupajte. Ne uklonite se. Glede na vseobsegajoči novi primitivizem, ki oplaja našo družbo v tem času, poezija ni samo kul, je predvsem vse bolj nujna!"

Sorodne vsebine:

Danes obeležujemo svetovni dan sreče

Bulič (ni) preveč papeški od papeža?

V Sloveniji lani poslali 1,8 milijarde sporočil SMS