Predstavniki občinskih organizacij SD so se sestali z generalnim sekretarjem SD Klemnom Žibertom, ki je včeraj s te funkcije odstopil. Pred srečanjem so bili sicer precej zadržani, jasno pa je, da se v SD delijo mnenja o postopanju stranke ob aferi sodna stavba. Od Žiberta pa so pričakovali predvsem dodatna pojasnila. Po napovedih se bo vodstvo SD danes srečalo tudi s premierjem Robertom Golobom. Na sestanku, sprva predvidenem za ponedeljek, je med drugim pričakovati tudi pogovor o nadaljnjem sodelovanju v koaliciji.
S TERENA POZIVI K ODSTOPU CELOTNEGA VODSTVA STRANKE SD: Danes z Golobom o nadaljnjem sodelovanju v koaliciji
Slovenija
Predstavniki občinskih organizacij imajo sicer deljena mnenja o tem, kako je stranka postopala ob dogajanju v zadnjih dneh. Da so doslej dobro sodelovali z generalnim sekretarjem in da ne vidi razloga za mešanje njegovega zasebnega življenja s strankarskim, je ob prihodu na sestanek dejala Olga Vodušek iz občine Hoče-Slivnica. "Če se čaka na odstop ministrice, dokler se stvari ne razrešijo, zakaj se ne počaka, da se razrešit tudi, ali je kriv generalni sekretar ali ne," je dejala. Odstop Žiberta sicer obžaluje, kakšno vlogo je pri samem poslu odigrala stranka, pa je po njenem mnenju prezgodaj soditi, dokler se ne razčistijo okoliščine, česar pa si za voljo stranke želijo čim prej.
Odkrit pogovor in temu ustrezne nadaljnje korake stranke, med drugim tudi kongres, pa pričakuje župan Murske Sobote iz vrst SD Damjan Anželj.
Medtem je bistveno bolj z odzivom nezadovoljen Andrej Sivec z Iga, ki ocenjuje, da je stranka v sami zgodbi premalo zaščitila ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan. "Politika je politika, odvija se od danes do jutri, verjetno ni bilo vse, kot bi moralo biti, a stranka je v aferi pravilno postopala," pa je ocenil predstavnik SD iz Koroške Podvelke.
S terena stranke pa sicer prihajajo tudi bolj ostri odzivi, tudi pozivi k odstopu celotnega vodstva stranke. Odbor kranjske SD je tako denimo že izglasoval nezaupnico vodstvu stranke na čelu s predsednico SD Tanjo Fajon, poroča kranjski spletnik Trma. Predsednik SD Kranj Janez Černe, sicer protikandidat Žiberta na volilnem kongresu stranke leta 2022 za funkcijo generalnega sekretarja, je za portal dejal, da je sam volitve tedaj izgubil, ker ni obljubljal članstev v nadzornih svetih in saniranja dolga stranke. Kot je še ocenil, zgolj odstop Žiberta v dani situaciji ne zadošča. V SD Kranj tako menijo, da je nujen izredni kongres oziroma konferenca stranke, na katerem bi opredelili "pravo socialdemokratsko politiko" in izvolili novo vodstvo, saj da je predsednica stranke stala tako za kandidaturo Žiberta kot ministrice Švarc Pipan.
Žibert je včeraj s funkcije generalnega sekretarja stranke nepreklicno odstopil. Kot je ob tem zapisal, želi s svojim odstopom stranko razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in njegovo družino ter "posledično črnijo ugled stranke", ki ji pripada že skoraj dve desetletji.
Vodstvo SD danes čaka še sestanek s predsednikom vlade
Sestanek je bil sprva predviden za ponedeljek, a so ga zaradi zadržanosti nekaterih iz vodstva SD v kabinetu predsednika vlade prestavili in sporočili, da se bo Golob z ministri SD sestal danes. Na srečanju je bržkone pričakovati nadaljnje razčiščevanje o vlogi stranke pri omenjenem poslu, pa tudi o nadaljnjem sodelovanju v koaliciji. V stranki je bilo namreč čutiti kar nekaj nezadovoljstva po tem, ko premier ni sledil njihovim pozivom, naj ministrico Švarc Pipan tudi sam pozove k odstopu oziroma predlaga njeno razrešitev.
Predsedstvo SD pa bo danes zaključilo tudi dopisno sejo, po kateri je pričakovati sklic konference SD, najvišjega organa stranke med dvema kongresoma.
Komentiraj
joe jaxson |
07 .02. 2024 ob 18: 54
2
vedno bolj se vidi kašen đek je bil tito, ko je držal vso svojo podobno yu bando, ruse, mađare ipd pod kontrolo dokler je bil zdrav !
PARTITOKRACIJA
Kot je že leta 2006 dejal dr. Janez Drnovšek: "Strankarska politika je v krizi marsikje, tudi v drugih državah, v zahodnih državah in partitokracija, kot pravimo se velikokrat ukvarja samo s sabo. In ljudje ob tem nimajo več dobrega občutka. Mislijo, da se pač politiki ukvarjajo sami s sabo, stranke se ukvarjajo same s sabo in s svojimi interesi, položaji in tako naprej."
LIDERJI IN PARTITOKRACIJA
Naše politične stranke so z liderji koncipirane organizacije. Ti so nezmotljivi in njihovim odločitvam in stališčem se ne ugovarja. Osnovna logika takšnega delovanja je v tem, da tisti, ki je na vrhu pravi:"Sedaj sem jaz na vrhu in dokler sem jaz na vrhu, jaz odločam vse tisto kar je pomembno za stranko". Ugovorov ni, drugačno mišljenje je hereza, liderji imajo vedno prav. Oni imajo prav tudi takrat, ko odstopijo in tudi takrat, ko ne odstopijo in kaznujejo vse tiste, ki so se z odstopom strinjali. Liderji imajo prav, tudi ko ne odstopijo in ostalim pojasnijo, da je poraz zmaga, resnica laž in laži sploh ni. Liderji nikoli ne lažejo. Že po definiciji je jasno, da imajo prav takrat ko zmagajo. To je njihov poklic - zmagati. Liderji so plenilci in se bavojo s politiko. Ostali so infrastruktura. Infrastruktura deluje kapilarno.
Nesporno se liderji, ki imajo prav in brez izjeme, obkrožajo z ljudmi, ki jim ves čas govorijo, da so najlepši in najpametnejši. Takšne imajo za prijatelje, vse tiste, ki poskušajo misliti drugače, pa proglasijo za sovražnike, za frakcijo, ker pa frakcija ni dovoljena, se takšni odstranijo. O strategiji in taktiki liderji odločajo v skladu s svojim mišljenjem in nasveti okolice. Ker okolica misli, da je on/ona najlepši in najpametnejši, ostaja samo lastno mišljenje kot kriterij. Družinski prijatelji so del tega okolja in za njih se uporabljajo povsem drugi kriteriji. Oni so družinski prijatelji.
Zasluge za uspehe gre vedno pripisati liderju. To je izrek za odgovornost do stranke, ki jo takšen lider vodi. Odgovornost je zelo spodbudna, ker še naprej napihuje njegov ego in omogoča liderju, da je še bolj neprekosljiv, torej še boljši lider. Odgovornost za neuspeh ni nikoli liderjeva. Neuspeh je rezultat slabega dela na terenu (kapilarno delo infrastrukture), objektivnih okoliščin (ki se prikazujejo kot naravne nesreče in ne napačnih stališč liderja) in zlonamernosti, neizobraženosti in neumnosti velikega ljudstva.
Pri vsemu skupaj, pa ni pomembno, na kakšen način je lider prišel na položaj, da je postal to kar je. Zadnjih triindvajset let je to procedura bolj ali manj demokratičnega odločanja, saj je iz zgodovine znano, da se je na položaj prišlo z organizirano revolucijo (V.I.Lenin), institucionalnim klanjem (J.V.Stalin), vojaškim udarom (A.Hitler) ali vojno (J.B.Tito). Tehnologija funkcioniranja je vedno ista.
Kako ta sistem deluje? V prvi fazi sijajno. Vse cveti, vse napreduje, svetla bodočnost je pred nami in vsi so zadovoljni in srečni. V drugi fazi delujejo sile inercije. Še vedno je dobro, kapilarna struktura daje rezultate, privilegiji so razdeljeni in ni pesimizma. Ni niti pametnih rezultatov (resnični rezultati so katastrofalni, če jih nekdo analizira) ampak skupno stališče je, da je naš lider najboljši na svetu in nam edini dan.
V tretji fazi pride do rušenja sistema. Car je ves čas gol in sedaj se ti tudi vidi. Carja zamenjajo. Varianta je, da car umre, predno ga zamenjajo. V tem primeru, konec nastopi po njegovi smrti.
Kaj potem delajo naše organizacije? Najpogosteje izbirajo novega nespornega liderja in začnejo cirkus ponovno. Nihče ne vidi, da to ni krog, temveč spirala. Usmerjena navzdol. Vsak nesporni novi lider je na nižjem nivoju kot njegov predhodni. Pametjejše organizacije (glej Nemčijo po vojni) menjajo strukturo in odstopijo od liderskega načela vodenja. To nas v svetli bodočnosti tudi čaka. Problem je edino dočakati svetlo bodočnost.
Liderski način organizacije družbe (skozi politične stranke organizirane po liderskem načinu) stimulira vse tisto, proti čemur se družba (nominalno in deklarativno) bori - korupcijo, nepotizem, strankarsko izključenost, socialno neobčutljivost, laž in samoprevaro. Zato je potrebno pred izbiro novega liderja dobro razmisliti. To nikoli ni situacija ali/ali. Vedno je potrebno videti skozi meglo oportunizma, straha ali želje nekomu ugoditi ali odločiti se niti/niti. Namreč, državo smo ustanovili. Ali je bil potreben oče naroda, je danes nesmiselno razpravljati. Bilo je kakor je bilo. Vendar je povsem jasno, da za rojstvo družbe enakopravnih državljanov in poštenega odnosa proti njim, nesporni liderji niso potrebni. Oni so nevarnost in škoda.
Petek, 14.12.2007
Kot je že leta 2006 dejal dr. Janez Drnovšek: "Strankarska politika je v krizi marsikje, tudi v drugih državah, v zahodnih državah in partitokracija, kot pravimo se velikokrat ukvarja samo s sabo. In ljudje ob tem nimajo več dobrega občutka. Mislijo, da se pač politiki ukvarjajo sami s sabo, stranke se ukvarjajo same s sabo in s svojimi interesi, položaji in tako naprej."
LIDERJI IN PARTITOKRACIJA
Naše politične stranke so z liderji koncipirane organizacije. Ti so nezmotljivi in njihovim odločitvam in stališčem se ne ugovarja. Osnovna logika takšnega delovanja je v tem, da tisti, ki je na vrhu pravi:"Sedaj sem jaz na vrhu in dokler sem jaz na vrhu, jaz odločam vse tisto kar je pomembno za stranko". Ugovorov ni, drugačno mišljenje je hereza, liderji imajo vedno prav. Oni imajo prav tudi takrat, ko odstopijo in tudi takrat, ko ne odstopijo in kaznujejo vse tiste, ki so se z odstopom strinjali. Liderji imajo prav, tudi ko ne odstopijo in ostalim pojasnijo, da je poraz zmaga, resnica laž in laži sploh ni. Liderji nikoli ne lažejo. Že po definiciji je jasno, da imajo prav takrat ko zmagajo. To je njihov poklic - zmagati. Liderji so plenilci in se bavojo s politiko. Ostali so infrastruktura. Infrastruktura deluje kapilarno.
Nesporno se liderji, ki imajo prav in brez izjeme, obkrožajo z ljudmi, ki jim ves čas govorijo, da so najlepši in najpametnejši. Takšne imajo za prijatelje, vse tiste, ki poskušajo misliti drugače, pa proglasijo za sovražnike, za frakcijo, ker pa frakcija ni dovoljena, se takšni odstranijo. O strategiji in taktiki liderji odločajo v skladu s svojim mišljenjem in nasveti okolice. Ker okolica misli, da je on/ona najlepši in najpametnejši, ostaja samo lastno mišljenje kot kriterij. Družinski prijatelji so del tega okolja in za njih se uporabljajo povsem drugi kriteriji. Oni so družinski prijatelji.
Zasluge za uspehe gre vedno pripisati liderju. To je izrek za odgovornost do stranke, ki jo takšen lider vodi. Odgovornost je zelo spodbudna, ker še naprej napihuje njegov ego in omogoča liderju, da je še bolj neprekosljiv, torej še boljši lider. Odgovornost za neuspeh ni nikoli liderjeva. Neuspeh je rezultat slabega dela na terenu (kapilarno delo infrastrukture), objektivnih okoliščin (ki se prikazujejo kot naravne nesreče in ne napačnih stališč liderja) in zlonamernosti, neizobraženosti in neumnosti velikega ljudstva.
Pri vsemu skupaj, pa ni pomembno, na kakšen način je lider prišel na položaj, da je postal to kar je. Zadnjih triindvajset let je to procedura bolj ali manj demokratičnega odločanja, saj je iz zgodovine znano, da se je na položaj prišlo z organizirano revolucijo (V.I.Lenin), institucionalnim klanjem (J.V.Stalin), vojaškim udarom (A.Hitler) ali vojno (J.B.Tito). Tehnologija funkcioniranja je vedno ista.
Kako ta sistem deluje? V prvi fazi sijajno. Vse cveti, vse napreduje, svetla bodočnost je pred nami in vsi so zadovoljni in srečni. V drugi fazi delujejo sile inercije. Še vedno je dobro, kapilarna struktura daje rezultate, privilegiji so razdeljeni in ni pesimizma. Ni niti pametnih rezultatov (resnični rezultati so katastrofalni, če jih nekdo analizira) ampak skupno stališče je, da je naš lider najboljši na svetu in nam edini dan.
V tretji fazi pride do rušenja sistema. Car je ves čas gol in sedaj se ti tudi vidi. Carja zamenjajo. Varianta je, da car umre, predno ga zamenjajo. V tem primeru, konec nastopi po njegovi smrti.
Kaj potem delajo naše organizacije? Najpogosteje izbirajo novega nespornega liderja in začnejo cirkus ponovno. Nihče ne vidi, da to ni krog, temveč spirala. Usmerjena navzdol. Vsak nesporni novi lider je na nižjem nivoju kot njegov predhodni. Pametjejše organizacije (glej Nemčijo po vojni) menjajo strukturo in odstopijo od liderskega načela vodenja. To nas v svetli bodočnosti tudi čaka. Problem je edino dočakati svetlo bodočnost.
Liderski način organizacije družbe (skozi politične stranke organizirane po liderskem načinu) stimulira vse tisto, proti čemur se družba (nominalno in deklarativno) bori - korupcijo, nepotizem, strankarsko izključenost, socialno neobčutljivost, laž in samoprevaro. Zato je potrebno pred izbiro novega liderja dobro razmisliti. To nikoli ni situacija ali/ali. Vedno je potrebno videti skozi meglo oportunizma, straha ali želje nekomu ugoditi ali odločiti se niti/niti. Namreč, državo smo ustanovili. Ali je bil potreben oče naroda, je danes nesmiselno razpravljati. Bilo je kakor je bilo. Vendar je povsem jasno, da za rojstvo družbe enakopravnih državljanov in poštenega odnosa proti njim, nesporni liderji niso potrebni. Oni so nevarnost in škoda.
Petek, 14.12.2007
Pričakujem, da bo po sestanku SD igral vlogo užaljene Micke in bo grozil z odhodom iz koalicije. Vendar bo ta grožnja bolj tiha z željo da jo PV ne vzame preveč resno. Glavno sporočilo SD bi moralo vsebovati besede kot so opravičilo za korupcijo, krajo javnega denarja in nenazadnje tudi sporočilo, da bodo zamenjali vodstvo stranke SD.