Na seji sveta ISNS (CAN), na kateri je prišlo na zahtevo predsednika sveta ISNS Jana Pulina do posredovanja policije, je bila prisotna tudi Daniela Paliaga Janković, ki takole opisuje vzdušje na seji in razplet dogodkov. 

"Seja se je že začela, vstopili smo – mislim, da nas je bilo sedem ali osem –, v popolni tišini, s tihim pozdravom in opravičilom. Stali smo. V dvorani je bilo kot javnost prisotnih že nekaj rojakov. Felice Ziza je čez par minut dejal, da je preveč javnosti in naj nam prinesejo stole, da se usedemo. Tako je bilo nekaj minut pavze. Svetniki so že razpravljali o nekaterih točkah zapisnika prejšnjih sej, ki so se nanašale na dejavnosti odstavljene predsednice in izvedene postopke. 'Razprava' je potekala potihoma in je vključevala dva, tri svetnike. Odvetnica Vita Valenti je dejala, da so v zapisniku zapisane stvari, ki 'niso resnične'. Večkrat je zahtevala, naj se znova poslušajo posnetki in zvesto zapiše izrečeno. Temu sta nasprotovala Jan Pulin, predsednik sveta izolskega CAN in Felice Ziza, svetnik. Na koncu so se dogovorili: soglašali so, da jih bodo znova poslušali."

Ker je zaploskal, označen na "klovna"?

Kot poudarja, "v dvorani ni bilo slišati niti muhe. Naenkrat se je svetnik Di Nardo z močnim glasom obrnil proti enemu izmed prisotnih in mu rekel 'klovn' ('pagliaccio'), ker je ta ob repliki Vite Valenti ploskal in rekel 'brava'. Sama sem bila oddaljena morda štiri metre in nisem slišala ne ploskanja ne šepeta. Otrpnila sem ob nasilni in nevljudni reakciji. Zgleda, kot tudi drugi svetniki tega niso videli ali slišali. Posegli so Pulin in Ziza, ki sta izrazila nezadovoljstvo nad našo prisotnostjo. Pozvali so javnost, naj zapusti prostor. Skoraj vsi smo zapustili dvorano knjižnice, potem ko sta Stefano in Vitina mama – spomnim se megleno, saj sem bila vznemirjena –, pripomnila, da bi bilo bolj prav odstraniti tistega, ki je govoril in dovoliti nadaljevanje seje, saj nihče drug ni motil."

Daniela Paliaga Janković

Iz seje izključeni tudi novinarji

Vendar je pravo presenečenje šele sledilo. "Ko smo vsi prišli v veliko dvorano palače Manzioli, sem stopila k oknu. Gledala sem dol na trg, bila sem osupla. Slišala sem, da je nekdo rekel: 'Poklicali so policijo.' Tam so bili novinarji Voce, Radia in TV Capodistria, njihovi tehniki, mi in še nekaj izolskih svetnikov. Najbolj začudeni so bili novinarji – tudi oni so bili med izključenimi. Nekateri so telefonirali v redakcijo, drugi spraševali, kaj je sprožilo svetnikov izbruh, nekateri komentirali. Zaskrbljenost, začudenje ob odločitvi, ki so jo prisotni označili za 'pretiravanje'."

Medtem se je seja za zaprtimi vrati nadaljevala "v desetih minutah so svetniki izglasovali tako, 'kot se je hotelo', nov pravilnik o novi 'sistematizaciji' – torej o pravilni kadrovski razporeditvi zaposlenih v izolskem CAN-u, ki so ga kritizirali tako zaposleni sami kot obalni sindikati."

Felice Ziza

Na TV: "Motenje s strani publike"?!

Ob spremljanju poročanja nekaterih medijev je sledilo novo presenečenje. "Nekdo nam je rekel: 'Poglejte TV Koper ob 19.00, že so objavili prvo informacijo o posredovanju policije zaradi motenj in komentarjev s strani publike.' Preverimo na telefonih, spet smo bili začudeni – označili so nas kot kršitelje javnega miru. Ob 21.00 je bil ton še ostrejši: komentar novinarja v studiu, ki sploh ni bil prisoten, je dal razumeti, da je šlo za pravo protestno manifestacijo proti izolskemu CAN-u. Nisem slišala, samo prebrala sem nekoliko milejšo novico na radiu, zelo podobno pa je poročala naša 'Voce' naslednji dan. Poudariti želim, da so bile prve, ki so bile pretresene in presenečene, prav novinarke."

Jan Pulin

Toda zgodbe še ni bilo konec: "V ponedeljek, 8. septembra – datum, ki ima zame poseben pomen –, je predsednik Pulin v sporočilu za javnost, ki ga je takoj razširila naša državna televizija, poudaril, da je skupinica ljudi ovirala in onemogočala svobodo dela in odločanja izolskega sveta. Rečem si: izkoristili so stavek, izrečen v šepetu, za ustvarjanje škandala." 

Razočarana je tudi nad novinarji. "Če novinarji ne bi imeli nagobčnika, bi to povedali, sklepali, pomislili … Namesto tega pa bo ostala dokumentirana njihova različica. Le Radio Fiume (op. Reka) bo objavil drugačen članek, bolj dokumentiran in se ujema s to mojo izkušnjo. Novinarka je pri tem tvegala in morda še tvega svojo službo. Upam, da se motim: na njeno srečo je v drugi državi." 

"Ne želijo dialoga in soočenja"

Kot še poudarja, pa ta primer ni osamljen. "Dragi rojaki, ta žalosten primer ni osamljen. Je posledica politične odločitve, ki zapira vrata, se boji javnosti, se boji nas. Tisti, ki so bili izvoljeni, ne želijo dialoga in soočenja. Imajo posebno vizijo naše skupnosti v Sloveniji, naj bodo to Skupnosti Italijanov ali CAN-i – vsi znotraj 'starih zidov', skrbijo le za svoj vrtiček. Deliti pomeni vtikati nos v tuje zadeve, biti kritičen do določenih prireditev, sklepov, določenih gospodarskih razpisov, pri katerih se sprašujemo, komu so namenjeni, v katerih se ne prepoznamo … in kjer skoraj vedno zmagujejo isti 'rojaki'."

Kritična je tudi do načina, kako si nekateri razlagajo samoupravo. "Na višjih ravneh odgovarjajo, da je vse zakonito, ker imamo ugodnost samouprave. 'Samouprava' – veličasten pojem, ki je spremljal našo preteklost od 70-ih let naprej in je še vedno 'aktualen' med nami – je ustavna kategorija naših CAN-ov! Usoda se je z nami poigrala, mi pa smo to sprejeli, celo hoteli. In zaloputnili smo vrata neposrednim volitvam (se spomnite?), demokraciji, odgovornemu sodelovanju," je prepričana Paliaga Jankovićeva in se sprašuje: 

"Dragi rojaki, kaj se je za nas spremenilo v zadnjih 35 letih? Spremenilo se je to, da se je mnogo rojakov, predvsem mladih, oddaljilo, da je veliko naših otrok v tujini, da nekdo med nami želi, da smo še šibkejši, kot že smo …"

Ob koncu svojega zapisa ugotavlja, da je bilo sporočilo seje sveta jasno. "Za nas, občinstvo sej, ki smo označene kot 'tisti, ki so izgubili volitve', je bilo sporočilo jasno: ne spremljajte dela svetnikov, tudi če se zaupanje zmanjšuje, ne nadzirajte pravilnosti postopkov. Za tistega, ki je spletkarili v temi in ga je po letu in pol zavrnilo slovensko ministrstvo za notranje zadeve in Upravna enota Koper (koprski puč 9. januarja 2024), pa je potrebna potrpežljivost, saj so naši ljudje … in … vse ostane kot prej," zaključuje svoje razmišljanje o stanju znotraj italijanske narodne skupnosti.