Njen predlog, ki vključuje paket posojil v višini 150 milijard evrov in nujno klavzulo za sprostitev fiskalnih pravil EU, je bil namenjen sprožitvi večjih naložb v obrambo in zmanjšanju odvisnosti bloka od zaščite ZDA. Vendar pa zdaj ta zastoj ogroža načrt Bruslja za večjo preusmeritev orožja iz Evrope v Ukrajino.

"Nekatere države imajo resne dvome o izvedljivosti ali celo možnosti zadolževanja v teh razmerjih," je dejal visoki diplomatski vir EU. 

Države, ki so močno zadolžene v južni Evropi, se raje osredotočajo na zahteve za t. i. obrambne obveznice – subvencije, ki jih financira skupno zadolževanje EU na kapitalskih trgih in jih mora soglasno odobriti vseh 27 držav članic bloka.

"Obstaja tveganje fiaska, ki bi lahko utrlo pot obrambnim obveznicam," je dejal diplomat, ki ni iz južnih držav EU. Von der Leyenova do zdaj ni podprla te ideje zaradi pričakovanega nasprotovanja fiskalno zaskrbljenih severnih držav, kot sta Nemčija in Nizozemska, ki se bojijo, da bi to lahko ustvarilo precedens za skupno zadolževanje.

"Nobenih evroobveznic," je ponovil nizozemski premier Dick Schoof po srečanju voditeljev EU prejšnji teden.

Tretji diplomat EU je opozoril, da bi se, če bi južne države zavrnile posojila, podprlo obveznice za obrambo med fiskalno konservativnimi državami. "Če trdijo, da je obramba eksistenčni izziv, ki upravičuje skupni dolg, potem naj najprej vzamejo posojila," je dejal diplomat, ki prihaja iz fiskalno konservativnega bloka.

Z Donaldom Trumpom, ki grozi, da bo prekinil ameriško podporo Ukrajini in kritiziral Evropo zaradi vojaške odvisnosti od Washingtona, je von der Leyenova hitro po Trumpovi inavguraciji 20. januarja pripravila načrt za okrepitev obrambnih zmogljivosti EU. Strategija je vključevala začasno povečanje obrambnih izdatkov držav članic za 1,5 odstotka BDP v štirih letih in zadolževanje v višini 150 milijard evrov v imenu EU za podporo skupnemu nakupu orožja in pomoči Ukrajini.

Komisija je upala, da bo ta shema, ki temelji na posojilih, sprejeta predvsem s strani večjih južnih gospodarstev, kot sta Italija in Španija, ki ne dosežeta cilja obrambnih izdatkov Nata v višini 2 odstotkov BDP. Še prejšnji teden je komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis napovedal, da "bo veliko držav aktiviralo to izhodno klavzulo".

Vendar je Evropska komisija podcenila ključni problem: čeprav lahko komisija izposodi sredstva ceneje kot večina držav članic, pa ta posojila še vedno štejejo kot del nacionalnega dolga, kar je opozorilni znak za zelo zadolžene države, ki se bojijo povzročiti paniko na trgih ali sprožiti fiskalne kazni.

"Načrt von der Leyenove skoraj izključno temelji na nacionalnem dolgu držav," je prejšnji teden dejala italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni.

Komisija je od takrat priznala, da bo treba proračune zmanjšati na drugih področjih, da se bodo lahko pokrili višji obrambni stroški, kar je težko politično prodati v državah, katerih državljani so bolj osredotočeni na migracije in podnebne spremembe kot na ruske tanke, poroča Politico.

Italija in Španija sta posebej pritisnili na širšo opredelitev obrambnih izdatkov, ki jih je mogoče izvzeti iz fiskalnih pravil EU – Madrid je predlagal, da bi bilo treba vključiti tudi nadzor meja, kibernetsko varnost in odpornost infrastrukture.

Do sedaj pa niti Rim niti Madrid nista potrdila, ali bosta aktivirala klavzulo. Nekateri uradniki EU domnevajo, da zadržujeta odločitev v upanju, da bo von der Leyenova omilila svoj odnos do obrambnih obveznic pred naslednjim vrhom voditeljev junija.

"Za odločitev potrebujemo več časa," je prejšnji teden dejala Meloni in dodala, da je predlagani časovni okvir za aktiviranje mehanizma v aprilu "malce preblizu".

Francija pa je medtem nakazala, da ne načrtuje aktiviranja klavzule, sta povedala dva diplomata EU. Z razmerjem dolga do BDP nad 110 odstotkov se Pariz boji, da bi prestrašil trge ali ogrozil svojo kreditno oceno, kar vpliva na stroške, ki jih plačuje za izposojanje.

Nemčija pa naj bi nasprotno aktivirala klavzulo, da bi financirala svojo ogromno posodobitev obrambnih izdatkov v višini 500 milijard evrov. Vendar pa bo, tako kot druge države z najvišjo kreditno oceno, kot so Danska in Nizozemska, verjetno odklonila posojila komisije, saj jih lahko sama izposodi ceneje.

To je povečalo zaskrbljenost med bolj ranljivimi državami članicami, ki se bojijo, da bi s tem, da bi prve zaprosile za posojila EU, lahko nakazale finančno šibkost trgom, kar bi povzročilo višje stroške zadolževanja.

Fragmentacija med 27 državami EU "pomeni razliko v dojemanju na trgu, kar je lahko negativno", je dejal višji diplomat EU. "Če vsi ne zaprosijo hkrati, bo trg postavil omejitve," je dodal.