Po podatkih iz statistike uvoza so bile cene plina v letu 2024 nižje kot v 2022 in 2023, vendar še vedno od 50 do 70 odstotkov višje v primerjavi z letoma 2018 in 2019. Hkrati evropska podjetja za plin še vedno plačujejo štirikrat do petkrat več kot njihovi ameriški in kitajski konkurenti, ugotavlja nekdanji italijanski premier Mario Draghi v svojem poročilu.

Spremenjeni plinski tokovi in vpliv vojne v Ukrajini

Tri leta po začetku vojne v Ukrajini so se plinovodne poti v Evropi močno spremenile. Leta 2022 je največji slovenski trgovec Geoplin prekinil pogodbo z ruskim Gazpromom, ki je bil dotlej skoraj izključni dobavitelj slovenskega plina. Leta 2024 Slovenija prvič po desetletjih ni več beležila uvoza plina iz Rusije, čeprav je v evropskem plinskem sistemu še vedno prisoten ruski plin – tako plinovodni kot utekočinjeni (LNG).

Namesto ruskega plina je Geoplin v zadnjih treh letih sklenil pogodbi z alžirskim Sonatrachom in azerbajdžanskim Socarjem. Pogodba z Alžirci predvideva letno dobavo 500 milijonov kubičnih metrov plina, kar pokrije okoli polovico slovenskih potreb. Količine dobav iz Azerbajdžana pa niso znane.

Uvoz plina se je zmanjšal, poraba pa narasla

Kljub manjši količini uvoženega plina se je dejanska poraba plina v Sloveniji lani povečala za 7,5 odstotka in dosegla 9,5 teravatne ure (TWh). V letu 2023 je bilo v Slovenijo pripeljanih 10,8 TWh plina, lani pa 9,7 TWh. Razlika je posledica manjšega tranzita plina skozi Slovenijo, saj se je količina plina, izvoženega v Italijo, močno zmanjšala – leta 2024 je Slovenijo prečkalo le 0,2 TWh plina.

V Sloveniji skoraj ves uvožen plin še vedno pride po plinovodu, količine utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) so zanemarljive.

Prenosne tarife in zmanjšanje uvoza prek Italije

Uvozni podatki kažejo, da se je uvoz plina iz Italije lani močno zmanjšal – s 238 tisoč ton v letu 2023 na le 54 tisoč ton. Kljub pogodbi z Alžirijo je Slovenija še vedno največ plina uvozila prek Avstrije – 390 tisoč od skupno 450 tisoč ton. Manjše količine plina so prišle tudi prek Hrvaške, od koder prihaja azerbajdžanski plin.

V Petrolu, ki je lastnik Geoplina, pravijo, da so bile dobave iz Alžirije in Azerbajdžana skladne s pogodbenimi količinami. Dodajajo pa, da se v Evropi trenutno povišujejo cene transportnih kapacitet, kar vpliva tudi na fizične poti uvoza plina.

Bodoča plinska oskrba in pogajanja o novih pogodbah

Pogodba z alžirskim Sonatrachom se izteče konec leta 2025, Slovenija pa si že prizadeva za njeno podaljšanje. Obenem želi okrepiti sodelovanje tudi z azerbajdžanskim Socarjem.

V začetku februarja sta se predsednik uprave Petrola Sašo Berger in direktor Geoplina Simon Urbancl sestala s predsednikom Socarja Rovshanom Najafom v Bakuju, kjer so razpravljali o možnostih nadaljnjega sodelovanja in tržnih razmerah. Po navedbah Petrola med sestankom niso sklenili konkretnih dogovorov, a je Slovenija jasno izrazila interes za nadaljnje nabave azerbajdžanskega plina.

V Geoplinu poudarjajo, da si prizadevajo za razpršitev nabavnih virov – tako geografsko kot glede na trajanje pogodb – z namenom zagotavljanja zanesljive in cenovno ugodnejše oskrbe slovenskih odjemalcev.