Med prejemniki sta dve kandidatki prejeli skupno diplomo, in sicer:

- Maria Rosaria Graziano s skupno diplomo univerz UP FHŠ in Universita degli Studi di Cassino e del Lazio Meridionale,
- Annalisa Brichese, s skupno diplomo univerz UP FHŠ in Universita ca' Foscari, Venezia.

Zaradi petih kandidatov, ki so bodisi italijansko govoreči ali so študij opravljali na programu Italijanistike, je bil med prisotnimi tudi italijanski konzul iz Kopra.

Tako je na dveh slovesnostih bilo tako promoviranih skupaj 18 kandidatov: dr. Silvija Komočar, dr. Arianna Carta, dr. Metka Malčić, dr. Maria Rosaria Graziano, dr. Rok Kobal, dr. Annalisa Brichese, dr. Vesna Vojvoda Gorjan, dr. Mirjana Kontestabile Rovis, dr. Nuwan Tharanga Attygalle, dr. Elham Motamedi Mohammadabadi, dr. Žiga Peljko, dr. Sanja Dolenec, dr. Kaja Kastelic, dr. Mariem Zouari, dr. Nevena Pivač in dr. Nina Krohne. V (opravičeni) odsotnosti pa: dr. Ivan Smiljanić in dr. Cuauhtli Campos Mijangos. 

Ivan Smiljanić je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom 'Stečaji na Slovenskem med letoma 1868 in 1941' pod mentorstvom prof. dr. Žarka Lazareviča. Disertacija obravnava pereč gospodarski problem stečajev v slovenskem prostoru v obdobju Avstro-Ogrske in medvojne jugoslovanske kraljevine. Več informacij.

Silvija Komočar je na UP Pedagoški fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Pomen čustvenih kompetenc za profesionalno delovanje vzgojiteljev predšolskih otrok' pod mentorstvom izr. prof. dr. Sonje Čotar Konrad in somentorstvom izr. prof. dr. Sonje Rutar. Raziskava je preučevala povezavo med čustvenimi kompetencami in samodeterminacijskimi dimenzijami pri delovanju vzgojiteljev predšolskih otrok. Več informacij.

Arianna Carta je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Po sledeh boginje matere. Simboli ženske moči od neolitika do začetka 20. stoletja' pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Hrobat Virloget. V tej raziskavi je Arianna Carta poskušala z interdisciplinarno analizo preveriti izvor ženske moči na Sardiniji in poudariti zlasti materialno in simbolno kontinuiteto ženske moči z raziskovanjem vloge žensk v sveti sferi, od analize ljudskih izročil in legend do obredov, povezanih z življenjskim ciklom, in analize artefaktov iz prazgodovine. Več informacij.

Metka Malčić je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Upravljanje različnosti in poučevanje/učenje italijanskega jezika kot manjšinskega jezika: predlog učnega gradiva za soočanje z novimi izzivi kompleksnih družb' pod mentorstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič in somentorstvom doc. dr. Jerneja Vičiča. Doktorska naloga obravnava teoretični in empirični raziskavi na področju poučevanja in učenja italijanskega jezika kot J2 v srednjih šolah na območju slovenske Istre. Več informacij.

Maria Rosaria Graziano je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Vključevanje tujih učencev in upravljanje šole v večkulturnem okolju na območju Minturno-Scauri: predlog za lokalni referenčni model' pod mentorstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič in somentorstvom prof. dr. Roselle Tomassoni. Raziskava se osredotoča predvsem na italijansko šolstvo in na politike medkulturnega vključevanja, kjer je vloga ravnatelja šole strateška. Več informacij.

Rok Kobal je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom 'Analiza vitalnosti in percepcije italijanskega jezika med mladimi na dvojezičnem območju slovenske Istre ter proučitev strategij za njuno izboljšanje na podlagi modela treh partnerjev' pod mentorstvom izr. prof. dr. Mojce Kompara Lukančič in somentorstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič. Doktorska disertacija se sprva osredotoči na položaj italijanskega jezika vzdolž slovenske obale, osvetli razloge za padec njegove priljubljenosti ter situacijo primerja z vedno večjo prevlado angleščine. Več informacij.

Annalisa Brichese je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Didaktika italijanščine kot J2 za začetnike v formalnem učnem okolju v sklopu centrov za izobraževanje odraslih' pod mentorstvom izr. prof. dr. Fabia Caona in somentorstvom prof. dr. Nives Zudič Antonič. Tema doktorske disertacije je poučevanje italijanščine kot J2 pri odraslih, ki so nepismeni v J1 in/ali so nižje izobraženi. Več informacij.

Vesna Vojvoda Gorjan je na UP Fakulteti za humanistične študije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Italijanščina kot drugi jezik: vpliv izpostavljenosti jeziku med poukom na sporazumevalno zmožnost. Primer 5. razredov slovenskih osnovnih šol na dvojezičnem območju' pod mentorstvom doc. dr. Helene Bažec. Osnovni namen raziskave je ugotoviti, v kolikšni meri učitelj z rabo ciljnega jezika pri pouku italijanščine kot J2 vpliva na razvoj sporazumevalne zmožnosti v tem jeziku pri učencih. Več informacij.

Mirjana Kontestabile Rovis, ki je na UP Pedagoški fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Pogledi na delovanje in usposabljanje bodočih učiteljev na Učiteljišču Koper: 1947–1968' pod mentorstvom prof. dr. Majde Cencič. Disertacija je kombinacija zgodovinske in pedagoške kvalitativne raziskave, pri kateri so bili kvalitativni podatki obdelani na osnovi narativne in hermenevtične analize. Več informacij.

Nuwan Tharanga Attygalle je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom 'Izboljšanje interakcije s prepoznavanjem gest na podlagi radarja pri zaznavanju skozi materiale' pod mentorstvom izr. prof. dr. Klena Čopiča Puciharja in somentorstvom izr. prof. dr. Matjaža Kljuna. Prepoznavanje gest z milimetrskimi radarji je pridobilo pozornost raziskovalcev in industrije zaradi vedno večje dostopnosti radarskih čipov in napredkov na področju globokega učenja. Več informacij.

Elham Motamedi Mohammadabadi je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Modeliranje uporabnikov in vsebin s pomočjo hedoničnosti in eudaimoničnosti za personalizirane priporočilne sisteme' pod mentorstvom izr. prof. dr. Marka Tkalčiča in somentorstvom izr. prof. dr. Mehdija Elahija. V tej doktorski nalogi je bil raziskovan vpliv integracije psihološko informiranih značilnosti, zlasti eudaimoničnih in hedonističnih izkušenj, v sisteme priporočil. Prikazan je bil potencial za vključitev teh kakovosti v najsodobnejše algoritme za izboljšanje personaliziranih priporočil. Več informacij.

Žiga Peljko je na UP Fakulteti za management zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom 'Vplivi podjetniške radovednosti, inovativnosti, ustvarjalnosti in odprtosti na rast podjetja' pod mentorstvom izr. prof. dr. Jasne Auer Antončič. Disertacija je proučevala tezo: podjetniška radovednost, odprtost, inovativnost in ustvarjalnost podjetnika vplivajo na rast podjetja. Več informacij.

Sanja Dolenec je na UP Fakulteti za turistične študije - Turistici zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Odnos lokalnih deležnikov do razvoja temačnega turizma: primer dediščine antifašizma Istrske županije' pod mentorstvom izr. prof. dr. Metoda Šuligoja in somentorstvom prof. dr. Ksenije Vodeb. Ta disertacija v prvi vrsti prispeva k razumevanju temačnega turizma, s tem pa tudi k temam sociologije, poslovnih ved in interdisciplinarnih znanj na specifičnem območju Istrske županije. Več informacij.

Cuauhtli Campos Mijangos je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom 'Oblikovanje interaktivnih papirnatih zaslonov s prepletanjem fizičnih in digitalnih vsebin z uporabo vodoravnih zaslonov na dotik' pod mentorstvom izr. prof. dr. Klena Čopiča Puciharja in somentorstvom izr. prof. dr. Matjaža Kljuna. Magistrska naloga preučuje metode za integracijo papirja z digitalnimi vsebinami, s poudarkom na odpravi omejitev obstoječih sistemov, predvsem pomanjkanja orodij in strojne opreme, ki omogočajo interakcije med fizičnim in digitalnim svetom. Več informacij.

Kaja Kastelic je na UP Fakulteti za vede o zdravju zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Povezanost med 24-urnim gibalnim vedenjem in bolečino v spodnjem delu hrbta' pod mentorstvom prof. dr. Željka Pedišića in somentorstvom izr. prof. dr. Michaela Davida Burnarda in prof. dr. Nejca Šarabona. Glavni namen doktorske raziskave je bil ugotoviti, kako so različne kombinacije telesne dejavnosti sedentarnega vedenja in spanja povezane z bolečino v spodnjem delu hrbta. Več informacij.

Mariem Zouari je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Funkcionalni vodni premaz na osnovi biooglja, za adsorpcijo in fotokatalitično degaradacijo organskih hlapnih snovi v zaprtih prostorih' pod mentorstvom izr. prof. dr. Davida DeVallanceja in somentorstvom znan. sod. dr. Laetitie Marrot. Namen doktorske disertacije je bil optimizirati pripravo poroznega fotokatalitskega biogoriva za uporabo v funkcionalnih razbremenilnih premazih za izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Več informacij.

Nevena Pivač je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Struktura in algoritmi v razredih grafov: novi rezultati o minimalnih separatorjih in neodvisnih množicah' pod mentorstvom prof. dr. Martina Milaniča. Prvi del doktorske disertacije preučuje minimalne separatorje v grafu, to je takšne množica točk grafa, katerih odstranitev loči dve predoločeni točki grafa, in so minimalne glede na inkluzijo. Več informacij.

Nina Krohne je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom 'Samomorilno vedenje žensk: Vloga intimnopartnerskega nasilja in rezilientnosti do samomorilnosti' pod mentorstvom prof. dr. Vite Poštuvan in somentorstvom prof. dr. Diega De Lea. Doktorantka je v disertaciji preučevala temeljne mehanizme samomorilnega vedenja pri ženskah, ki so doživele intimnopartnersko nasilje, s poudarkom na dosedaj slabše raziskanih dejavnikih tveganja in rezilientnostjo. Več informacij.