Nov zakon predvideva 1,45-odstotno obdavčitev druge in vsake naslednje stanovanjske nepremičnine, v kateri lastnik ne prebiva. Ob tem se pojavlja pomislek ob tako visoki obdavčitvi, ki v večini držav ne presega 0,50 odstotka. Davek bi se plačeval od posplošene vrednosti nepremičnine, torej stanovanja, hiše ali stavbnega zemljišča, kot jo določa GURS. Pogoj, da se lastnik izogne plačilu novega davka, bi bilo stalno prebivanje v nepremičnini. Davek bi bil nižji tudi za tiste, ki nepremičnino oddajajo v dolgoročni najem.

Lastniki bi lahko znižali davek za 25 odstotkov prijavljenih najemnin, če je najemna pogodba sklenjena po stanovanjskem zakonu, pri čemer njeno trajanje ne bo določeno. Kot poudarja vlada, naj bi bil namen zakona izboljšati dostopnost stanovanj, urediti sivi najemni trg in omejiti kopičenje nepremičnin za investicije, tudi oddajanje stanovanj za kratkoročni najem.

Po podatkih ima v Sloveniji 84.000 fizičnih oseb v lasti dve nepremičnini, 40.000 pa tri ali več, ki skupaj obsegajo 270.000 enot. Med podjetji ima 1722 v lasti dve nepremičnini, 2500 pa tri ali več. Od načrtovanih 600 milijonov evrov davčnega izplena bi država sredstva namenila za razbremenitev dela.

Vendar za številkami stojijo življenjske zgodbe; teh pripravljavci zakona niso upoštevali.

"Solze sem že porabila, a v telesu imam močno bolečino," začenja svoje pričevanje bralka, ki se je znašla v primežu napovedanega novega davčnega bremena. Je lastnica dveh stanovanj v Luciji. Svojega premoženja ni pridobila z lahkoto – starši so gradili s svojimi žulji, sama pa je delala od leta 1993 in komaj pred kratkim izplačala stanovanje. V enem stanovanju živi sama, v drugem sin z družino. Ne gre torej za prazno nepremičnino ali špekulativno naložbo – gre za dom, v katerem živita njen sin s partnerko in njuna otroka.

Zgodba sega še globlje v preteklost. Država je družini že pred 14 leti razlastila zemljišče zaradi gradnje hitre ceste Koper–Lucija–Sečovlje, in sicer po ceni, ki je bila dvakrat nižja od tržne. Zdaj pa se ji zdi, da se zgodovina ponavlja v novi obliki – tokrat preko davčne politike.

Kot poudarja, je GURS lani dvignil vrednost nepremičnine s 118.000 na 279.000 evrov. Nova 1,45-odstotna davčna stopnja bi jo lahko bremenila za kar 4.500 evrov letno, kar predstavlja preveliko breme, ki ga s svojimi dohodki ne bo zmogla.

Naj torej drugo stanovanje oddaja svojemu sinu, ki v njem prebiva že od 2016, in od njega pobira najemnino, s katero bi lahko plačala davek? "Svojemu sinu ne bom zaračunavala najemnine," odločno poudarja. "Zdi se mi povsem neprimerno in poniževalno. Moj sin bi moral delati štiri mesece samo za najemnine, če bi sledili logiki države," opozarja in obenem dodaja, da bo novi davek najverjetneje dvignil najemnine na celotnem trgu.

Dilema, s katero se sooča, pa presega zgolj finančno računico. Država ponuja izhod: prodajo ali pa prepis nepremičnine, torej odpoved lastništvu. "Ne bom pristala na to, da bi me država prisiljevala v ustvarjanje najemnega razmerja z lastnim otrokom ali pa v prepisovanje nepremičnine, samo zato, da bi se izognila davku. To, kar imamo, so ustvarili moji starši s trdim delom, tudi jaz sem svoje stanovanje šele pred kratkim izplačala. Da želi vlada zdaj na takšen način posegati v družinsko lastnino, je nedopustno," je prepričana. 

"Ne morejo nekoga prisiliti, da sprejema zahtevne odločitve o edinem premoženju, ki ga ima, in ga prepisuje v takšni ali drugačni obliki na svoje družinske člane, otroke …" opozarja bralka, ki se tako kot mnogi drugi težko znajde v precepu med zakonskimi določbami in željo po ohranjanju družinskega premoženja za prihodnje generacije.

Novi premoženjski zakon s svojimi 'rešitvami' odpira Pandorino skrinjico številnih morebitnih družinskih zapletov. Možnosti za zamere in družinske spore je lahko veliko že na samem začetku urejanja premoženjskih razmerij. "V moji družini se razumemo, vem pa za primer, ko so naredili darilno pogodbo in nepremičnino podarili sinu, kasneje pa je hčerka ostala na cesti," opozarja na temno plat prepisovanja in podarjanja nepremičnin staršev otrokom.

Tudi sicer lahko nosi darilna pogodba v sebi pasti, saj se ob razhodu para lahko zahteva pripadajoči del premoženja. Ali to pomeni, naj pari že danes razmišljajo o tem, kako zaščititi zaradi davkov prepisano premoženje pred morebitnimi ločitvenimi zahtevki v neznani prihodnosti? "V moji družini smo vedno poskrbeli drug za drugega, tudi ko se je dedovalo premoženje. In enako sem hotela tudi sama, da podeduje po meni moj sin," pravi. "Zdaj pa me država sili, da moram hoditi k odvetniku po nasvete, kaj narediti," z grenkobo ugotavlja.

Njena zgodba najverjetneje ni osamljena. Je lahko ogledalo številnih slovenskih družin, ki se bodo, če bodo predlagane obdavčitve nepremičnin sprejete, soočile z dilemo med ohranjanjem družinskega premoženja in omejenimi finančnimi zmožnostmi za plačevanje davka.

A bralka je odločna. "Če tega davka ne bodo spremenili, bom iskala pravico vse do Strasbourga. Ne morejo tako delati z ljudmi in na tak način posegati v našo lastnino, ki smo si jo pridobili s svojimi žulji!"