"Žal smo priča tudi politizaciji tega tragičnega dogodka, ko posamezni politiki, politične stranke in interesne skupine nabirajo politične točke," v uvodu pogovora poudarja dr. Mateja Sedmak. "Širijo strah, sovraštvo in delijo ljudi, neozirajoč se na čustva neposredno vpletenih in lokalne skupnosti."

Pri odzivih medijev pravi, da je pristop dvojni: "Del medijev, tisti bolj verodostojni, o dogodku poroča korektno in spoštljivo, upoštevajoč kompleksnost situacije in okoliščin, brez zanikanja odgovornosti posameznika kot tudi odgovornih institucij. Žal, kot vedno in pričakovano, obstaja tudi drugi medijski pol, ki o dogodku poroča na zelo senzacionalističen način. Posebna dimenzija pa so izjave na družbenih omrežjih."

Je pa po njenih besedah sedaj priložnost, da lokalne prebivalce končno slišimo in razumemo njihove stiske. "Odločevalci in politika so si predolgo zatiskali oči, minimalizirali težave in bili neodzivni. Stroka in nevladne organizacije, pa tudi lokalni prebivalci so že leta opozarjali na potrebo po sistemskem in proaktivnem reševanju t. i. romske problematike na tem območju," poudarja dr. Sedmak.

Dr. Mateja Sedmak

"Zahteva po strožjih ukrepih je najlažji odziv"

Po tragičnih dogodkih pogosto sledijo pozivi k strožjim ukrepom, kar se je zgodilo tudi tokrat. Država je v Novo mesto poslala dodatne policiste, ki naj bi zagotovili večjo varnost, napovedana je tudi nova zakonodaja, ki bo prinesla bistveno večja pooblastila policije in ostrejšo kaznovalno politiko. Toda takšni ukrepi, pravi sogovornica, ne prinašajo dolgoročnih rešitev.

"Zahteva po strožjih ukrepih je pogosto prvi, pa tudi najlažji odziv. Drugi ukrepi so precej bolj kompleksni in dolgoročni. Potreben je celovit sistemski pristop, ki pokriva vsa področja integracije – izobraževanje, zaposlovanje, zdravje, družbeno in kulturno udejstvovanje," razlaga.

Po njenem mnenju je najhuje, kar se lahko zdaj zgodi, senzacionalistično medijsko poročanje in politizacija dogodka s strani posameznikov in strank. "Tukaj igrate ključno vlogo tudi vi mediji," opozarja. "Z izjavami, ki spodbujajo sovraštvo, kolektivno krivdo romske etnične skupine, ločevanje na 'mi in oni' ter pozivanje k nasilju ali maščevanju, ustvarjamo vzdušje, v katerem ne bomo zmogli ustrezno reševati nastale situacije in preprečiti podobne dogodke. Vsi, mediji, politiki in javnost, bi morali odgovorno in strpno pristopiti k obnovi občutka varnosti."

Izolacija, predsodki in popuščanje sistema

Čeprav sogovornica poudarja, da se z romsko skupnostjo nikoli ni neposredno raziskovalno ukvarjala, ima kot sociologinja jasen pogled. "Z gotovostjo lahko rečem, da socialna izolacija in getoizirano življenje brez vode in elektrike ne koristita uspešnemu vključevanju v lokalno skupnost," pravi.

Dodaja, da obstoj etničnih predsodkov in stereotipov dodatno otežuje integracijo. "Tudi to, da država in njene institucije dopuščajo določene prakse, ker jih ocenjuje kot 'kulturno specifične' za določene etnične skupnosti, je nedopustno in nezakonito. V mislih imam na primer zgodnje nosečnosti in poroke romskih deklic ali neobiskovanje osnovne šole. Zakon je potrebno upoštevati ne glede na vero, raso ali etnično poreklo. Tukaj je zatajila država, ki bi morala zaščititi otroke ne glede na etnično poreklo."

Izobraževanje kot ključ integracije

Zgodnje vključevanje otrok v izobraževalni sistem je po njenem mnenju ključno za dolgoročno uspešno integracijo. "Vključitev v vrtce in osnovnošolsko izobraževanje je seveda nujen in nadvse zaželen integracijski ukrep, ki pa ga država ne izvaja dosledno. Kljub rednemu opozarjanju stroke in nevladnih organizacij, pa lokalnih institucij in skupnosti se ne zgodi nič," pravi.

Navaja tudi primerjalno situacijo, ki jasno pokaže neenak pristop države. "Predstavljajte si otroka slovenskega porekla, ki pač preneha obiskovati osnovno šolo, četudi je ta obvezna. Zagotovo bi se centri za socialno delo in druge odgovorne institucije odzvale drugače, kot se v primeru romskih deklic in dečkov. Podobno je z nosečnostjo 12-letnih romskih deklic, romskih otrok, ki delajo ali tistih, ki živijo v nastanitvah brez vode in elektrike."

"Sistem mora delovati – to je naša skupna odgovornost"

Ko govorimo o vlogi sistema, sogovornica poudarja, da se s tem ne moremo sprijazniti kot z neizogibnim dejstvom. "Sistemsko reševanje je ključno, zato težko pristanem na to, da sprejmemo, da sistem odpove. Mi vsi bi morali zahtevati od vlade, politikov in odgovornih, da sistem deluje, saj ga vsi plačujemo," opozarja.

Prepričana je, da velika večina prebivalcev Slovenije, ne glede na etnično pripadnost, želi živeti v varni in vključujoči družbi. "Prav tako si večina želi običajnega in varnega življenja zase in svoje otroke. Zgodnja integracija mora biti zastavljena kot sistemski ukrep, ki se ga dosledno spoštuje. Strokovne službe pa morajo zagotoviti, da je temu tako in v primeru kršitev morajo ukrepati," dodaja.

Po njenem lahko k uspešnejši integraciji veliko prispeva tudi večinsko prebivalstvo. "Večinsko lokalno prebivalstvo lahko prispeva k uspešnejši integraciji romskih otrok v vrtce tako, da jih sprejme brez vnaprejšnjih predsodkov in obsodb."

Vloga medijev, politike in institucij

Ob koncu pogovora poudarja še pomen odgovornega delovanja vseh ključnih institucij – politike, policije, šol in medijev. "Vsi našteti akterji so zelo pomembni za izgradnjo vključujoče in strpne družbe. In te svoje vloge bi se morali bolj zavedati ter prevzeti odgovornost za svoj pristop. Vsak ve, kaj mora storiti," pravi.

Kot primer dobre prakse izpostavi del medijev, ki so dogodek ustrezno naslovili. "Poudarili so pomen upoštevanja zakonov, ki jih nihče ne sme prekršiti, ne glede na etnično pripadnost. Prav tako so izpostavili, da posameznika ne smemo enačiti s celotno etnično skupnostjo. Izpostavili so tudi sistemske vzroke in odgovornost države ter pripadajočih strokovnih služb."

A žal obstajajo tudi nasprotni primeri. "Drugi so izkoristili ta trenutek za višanje naklade in večjo branost ter zavajanje bralcev z najpogosteje zelo poenostavljenimi razlagami za sicer kompleksne družbene okoliščine. Želela bi si, da bi se posamezni politiki in novinarji resnično zavedali svoje odgovornosti in posledic svojih izjav," sklene sogovornica.