"Rusko priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitno kršenje mednarodnega prava ter dogovorov iz Budimpešte in Minska. Slovenija obsoja to nezakonito dejanje. EU mora Ukrajini ponuditi perspektivo polnopravnega članstva," je na Twitterju ponoči zapisal Janša.

The ???????? recognition of the two separatist territories in ???????? is a blatant violation of international law, the #Budapest and #Minsk agreements. ???????? condemns this illegal move. #EU has to offer ???????? a full membership perspective. @ZelenskyyUa @Denys_Shmyhal #StayWithUkraine

— Janez Janša (@JJansaSDS) February 21, 2022

Da Slovenija ostro obsoja odločitev ruskega predsednika Putina, je na Twitterju zapisalo tudi zunanje ministrstvo. "Ti sovražni ukrepi predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava in zavez iz dogovorov iz Minska, ne bodo ostali brez posledic," so sporočili.

Ponovili so, da Slovenija neomajno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v okviru mednarodno priznanih meja. Na MZZ so izrekli tudi podporo ukrajinskemu vodstvu v luči te "agresije, v celoti in enostransko sprožene s strani Rusije".

Slovenia ???????? reiterates its unwavering support for the independence, sovereignty & territorial integrity of ???????? within its internationally recognized borders and commends Ukrainian Government’s leadership in the face of this aggression, entirely & unilaterally escalated by Russia.

— MFA Slovenia (@MZZRS) February 22, 2022

Obrambno ministrstvo je medtem na Twitterju zapisalo, da je minister Matej Tonin v luči dogajanja v Ukrajini opravil konferenčni klic s premierjem Janšo, zunanjim ministrom Anžetom Logarjem in gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom. Izmenjali so aktualne informacije in uskladili pristop Slovenije do krize.

"Slovenija je pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU in okrepiti prisotnost Slovenske vojske v vzhodnih članicah zveze Nato," je Mors zapisal na Twitterju.

V luči dogajanja v #Ukrajina je minister @MatejTonin opravil konf. klic z @JJansaSDS, @PocivalsekZ in @AnzeLog. Izmenjali so aktualne info. in uskladili ???????? pristop do krize.

Slovenija je pripravljena podpreti članstvo ???????? v EU in okrepiti prisotnost SV v vzhodnih članicah #NATO. pic.twitter.com/80yH5ZGp83

— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) February 22, 2022

Tonin je v sporočilu za javnost zapisal, da je rusko priznanje separatističnih ozemelj na vzhodu Ukrajine grobo kršenje mednarodnega prava ter poseg v ozemeljsko celovitost in suverenost. "V luči dogajanja in stopnjevanja napetosti smo takoj uskladili pristop Slovenije do trenutne situacije v Ukrajini," je zapisal. Dodal je, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v Evropski uniji in okrepiti prisotnost Slovenske vojske v vzhodnih članicah zavezništva.

Glede na to, da je Rusija priznala separatistične regije v okviru starih sovjetskih meja, "je to z drugimi besedami vojna napoved Ukrajini," je še zapisal.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek zvečer proruski separatistični regiji Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni ljudski republiki. Po govoru o razmerah na jugovzhodu Ukrajine, ki ga je prenašala ruska državna televizija, je podpisal odlok o njunem priznanju. Odredil je napotitev vojske v separatistični regiji "za zagotovitev miru" in ruskemu zunanjemu ministrstvu naložil vzpostavitev diplomatskih odnosov z obema regijama, ki sta mednarodnopravno del Ukrajine.

Mednarodna skupnost je večinoma obsodila ravnanje ruskega predsednika, o tej temi pa je razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je mednarodno skupnost pozval k podpori.

Podrobnejši ni želel biti, pričakujejo pa se sankcije proti odgovornim za priznanje neodvisnosti proruskih separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine, in sicer gre v primeru takšnih sankcij običajno za zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v unijo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta namreč sinoči v skupni izjavi napovedala, da se bo unija odzvala s sankcijami proti "vpletenim v to nezakonito dejanje". Michel je sicer govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in mu izrazil popolno solidarnost EU z Ukrajino in popolno podporo ozemeljski celovitosti države. "Ruska poteza je napad na mednarodno pravo in mednarodni red na temelju skupnih pravil," je sporočil na Twitterju.

Ključno vprašanje, ki se trenutno zastavlja, je, ali bo mednarodna skupnost dosedanje poteze Rusije razumela kot vojaško posredovanje v Ukrajini in sprožila celoten sveženj sankcij, ki so ga pripravile EU, ZDA in podobno misleče partnerice.

Putin je sicer kmalu po priznanju izdal ukaz vojski, naj "zavaruje mir" v Donecku in Lugansku. Ko se bo to zgodilo, bodo sledile nove sankcije ZDA in predvidoma tudi zavezniških držav, kot obljubljajo od začetka zaostrovanja ukrajinske krize.

ZDA so hkrati z izdajo Bidnovega ukaza o sankcijah skupaj z zavezniškimi državami zahtevale izredno sejo Varnostnega sveta ZN, odločitev o tem pa je odvisna od predsedujoče države. Varnostnemu svetu ZN februarja sicer predseduje Rusija. V vsakem primeru pa bo Varnostni svet ZN vsebinske odločitve proti Rusiji težko sprejel, ker ima pravico do veta.

Bidnove sankcije sicer prepovedujejo nove investicije v separatističnih regijah, prepoved izvoza v ZDA iz omenjenih regij, kakor tudi izvoza iz ZDA, prepoved vseh vrst finančnih transakcij in zamrznitev premoženja omenjenih regij in posameznikov iz omenjenih regij v ZDA, kot bo določilo ministrstvo za finance ZDA. Uvaja se tudi prepoved vstopa v ZDA osebam, ki jih bosta izbrala State Department in ministrstvo za domovinsko varnost.

Rusija naj bi na vzhodu Ukrajine gradila svoja oporišča

Rusija namerava v separatističnih pokrajinah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine graditi svoja vojaška oporišča, piše v "sporazumih o prijateljstvu", ki sta bila sklenjena ob ruskem priznanju teh pokrajin kot samostojnih republik. Ruska vojska naj bi skrbela tudi za varnost njunih meja. Sporazumi pa so sklenjeni za najmanj deset let.

Vsebino obeh sporazumov je na svojih spletnih straneh objavil spodnji dom ruskega parlamenta, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kaj pomeni skupno varovanje meja in katere bodo meje, ki naj bi jih varovali, zaenkrat ni povsem jasno. Analitiki pa že opozarjajo, da sta formalno regiji Doneck in Lugansk precej večji od ozemlja, ki ga od začetka vstaje leta 2014 nadzorujejo separatistični uporniki.