Trumpov umik po več tednih groženj o prevzemu Grenlandije ni bistveno izboljšal že tako skrhanih čezatlantskih odnosov. Nasprotno, slabo razpoloženje po Evropi se je še poglobilo, saj so predsednik in drugi predstavniki administracije z manjšimi in večjimi potezami še naprej zbujali ogorčenje med politiki in širšo javnostjo.

Provokacije prihajajo v času, ko se evropski uradniki pripravljajo na varnostno konferenco v Münchnu, ki bo ta konec tedna. Med osrednjimi temami bodo čezatlantski odnosi in vprašanje, ali se Evropa lahko postavi na lastne noge brez pomoči Washingtona. Visoki evropski uradnik je za Politico opisal spremembo miselnosti: "Prisiljeni smo zavzeti ostrejši pristop v odnosih z ameriško administracijo," je dejal in pojasnil, da Evropejci vse bolj ugotavljajo, da jih Američani ne dojemajo več kot zaveznike, temveč kot tekmece, "popolnoma drugače je kot v času sodelovanja – zdaj smo v boju za moč."

Spori zaradi Grenlandije in Afganistana

Med zapleti glede Grenlandije je Trump mimogrede razvrednotil žrtve Natovih vojakov, ki so se skupaj z ameriškimi silami borili v Afganistanu, kar je zaveznike močno razjezilo. Nato je ameriško veleposlaništvo na Danskem odstranilo 44 danskih zastavic, ki so spominjale na padle danske vojake in so jih postavili kot odziv na Trumpove izjave. To je sprožilo nove protiameriške proteste v Københavnu.

V Italiji je ogorčenje povzročila novica, da bodo ameriški zvezni imigracijski agenti (ICE) sodelovali pri varovanju zimskih olimpijskih iger v Milanu. Podpredsednika JD Vancea so ob odprtju in spremljevalnih dogodkih pričakali žvižgi. "Sporočilo, pomanjkanje spoštovanja do Evrope, je bilo jasno poslano," je dejal drugi visoki evropski uradnik, "in zdi se, da ga ne morejo nehati ponavljati."

Napetosti tudi na Poljskem

Prejšnji teden je ameriški veleposlanik na Poljskem javno napadel poljskega poslanca, ki ni želel podpisati peticije v podporo Trumpovi nominaciji za Nobelovo nagrado za mir. Poljski premier Donald Tusk je to ostro obsodil. "Zavezniki bi se morali spoštovati, ne pa drug drugega poučevati," je zapisal na omrežju X in se obrnil na veleposlanika Toma Rosa.

V Beli hiši so se Trumpovi sodelavci večinoma že odmaknili od predsednikove obsedenosti z Grenlandijo, ki je januarja zavzela toliko pozornosti. Na vprašanje o domnevnem okvirnem dogovoru, ki naj bi ga Trump dosegel v Davosu za okrepitev ameriške vojaške prisotnosti na Grenlandiji, je visoki uradnik Bele hiše dejal le, da o tem "ni nobenih novosti". Skrbi zaradi evropske prizadetosti ali porasta protimameriškega razpoloženja pa da skorajda ni. Protesti na Danskem so po njegovih besedah "nepomembni" in "sploh niso več v naših mislih".

Evropa razmišlja o preobratu

Za Evropo so Trumpove grožnje Danski in Grenlandiji pomenile skorajšnji razkol v čezatlantskih odnosih. Nadaljnji diplomatski spori v zadnjih tednih so le še utrdili odločnost, da je treba resno razmisliti o desetletjih tesnega zavezništva z Washingtonom. "Evropejci so v peti fazi žalovanja. Sprejemanje je končno nastopilo. Zdaj razumemo, da bo ameriška administracija v dogledni prihodnosti težavna," je dejal francoski diplomat.

Trumpove ponavljajoče se izjave "rad imam Evropo" zvenijo prazno ob dejstvu, da je administracija v govorih Trumpa in Vancea, v uradni nacionalnovarnostni strategiji ter z ostrimi trgovinskimi in obrambnimi ukrepi jasno pokazala prezir do celine.

Po besedah tretjega visokega evropskega uradnika je Trumpovo omalovaževanje Natovih žrtev v Afganistanu razjezilo drugačen krog ljudi kot spor glede vloge ICE v Italiji. "Evropski voditelji vse bolj sprejemajo, da je zmanjševanje tveganja – oddaljevanje od ZDA – neizogibno."

Kako se oddaljiti od ZDA?

Med evropskimi voditelji je več skupne stiske kot soglasja o tem, kako zmanjšati odvisnost od ZDA – torej razpršiti in poglobiti gospodarske, varnostne in diplomatske vezi z drugimi državami, da bi zmanjšali ranljivost pred enostranskimi ameriškimi potezami. Prihajajoča münchenska konferenca bo dala prvi vpogled v evropska stališča.

Voditelji držav že prilagajajo strategije, da bi zmanjšali odvisnost od ZDA in omejili ranljivost pred nepredvidljivim in včasih sovražnim predsednikom. Ob grožnjah z višjimi carinami Evropa išče več poslovnih priložnosti v Južni Ameriki in na Kitajskem, ponovno preučuje pogodbe z ameriškimi obrambnimi podjetji ter odkrito razpravlja o vzdržnosti Nata ob vprašljivi ameriški zavezanosti evropski obrambi, navaja Politico.

"Škoda je nepopravljiva," je dejal Ian Bremmer, predsednik svetovalne družbe Eurasia Group. "To ne pomeni, da ZDA po letu 2028 ne morejo več biti zaveznice, a odnosi bodo drugačni. Svetovni red bo drugačen. ZDA bodo izgubile velik del dolgoročnega političnega kapitala."

Vse več je protiameriškega razpoloženja

Protameriško razpoloženje v Evropi je v zadnjih tednih močno naraslo. Raziskave YouGov kažejo, da ima večina prebivalcev Danske, Francije, Nemčije, Italije, Španije in Velike Britanije neugoden pogled na ZDA. Več kot 60 odstotkov prebivalcev vseh šestih držav ZDA vidi negativno – med njimi 72 odstotkov Nemcev in kar 84 odstotkov Dancev – kar je velik porast v zadnjih treh mesecih.

Danski premierki Mette Frederiksen se je podpora povečala zaradi njenega odločnega odziva na Trumpove grožnje Grenlandiji.

Kljub temu številni evropski voditelji, ob hkratnem zmanjševanju odvisnosti od ZDA, še vedno želijo ohraniti trdne odnose s Trumpom in sodelovati pri številnih vprašanjih, med drugim pri prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini ali vsaj podpori ukrajinski obrambi.

Nemški kancler Friedrich Merz, eden glasnejših kritikov Trumpa v Evropi, prihodnji mesec načrtuje obisk Washingtona.

"Mediji vsak dan sprašujejo voditelje, zakaj niso ostrejši do Trumpa," je dejal četrti evropski uradnik. "To kaže na naraščajoče nasprotovanje ZDA in tudi politično korist za tiste, ki to znajo nagovoriti. A realnost je, da to razmerje še vedno potrebujemo – vsaj kratkoročno – zato bodo voditelji verjetno skušali sodelovati z Belo hišo."

Takšno strategijo vodi tudi finski predsednik Alexander Stubb, ki je prejšnji teden v parlamentu priznal, da se ZDA "spreminjajo" v odnosu do dolgoletnih zaveznikov in zunanje politike, hkrati pa jih je označil za "pomembnega zaveznika". Kljub tesnemu osebnemu odnosu s Trumpom je bil jasen: zunanja politika sedanje administracije "temelji na ideologiji, ki je v nasprotju z našimi vrednotami".