Poletne počitnice so najbolj brezskrben čas v letu, a tudi na morju ali bazenu se lahko zgodijo hude nesreče, svari Zveza reševalcev iz vode Slovenije. V Sloveniji so nesreče na bazenih po besedah reševalcev iz vode redke, kljub temu pa se lahko včasih zgodijo denimo zaradi neupoštevanja pravil in neodgovornega vedenja. Ključno je upoštevati pravila, ki veljajo na bazenu, opozarjajo reševalci iz vode na spletni strani zveze.

Na bazenih ni dovoljeno skakati, divjati ali tekati. Neplavalci se morajo zadrževati v otroških bazenih, t. i. čofotalnikih ali v bazenih za neplavalce z globino do največ 1,35 metra. Priporočena je uporaba pripomočkov za plavanje, kot so rokavčki, plavajoča deska, plavajoči črv ali različni pasovi. Otroci do sedmega leta starosti pa morajo biti na kopališču vedno v spremstvu staršev ali skrbnikov.

Na bazenih je prav tako prepovedano plavanje pod vodo in žoganje. Prav tako ne dovolijo vnosa steklovine.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v času poletnih dopustov opozarjajo, da je za otroka, ki je komaj shodil, lahko usodna že plitva voda. Glede na to svetujejo, naj jih starši vedno držijo ali imajo na dosegu roke. Previdnost ni odveč niti pri starejših otrocih, ki naj plavajo le skupaj z odraslo osebo, čeprav znajo plavati ali uporabljajo napihljive pripomočke za plavanje, je v seriji Fletno poletno z NIJZ, objavljeni na spletni strani NIJZ, dejala specialistka javnega zdravja na inštitutu Mateja Rok Simon.

Na plovilu naj otrok ne glede na velikost tega plovila obvezno uporablja atestiran rešilni jopič. To je sicer mogoče šele, ko ima vsaj devet kilogramov telesne mase, kar je običajno med devetim in 12. mesecem starosti. Tudi ko nosi rešilni jopič, pa ga starši ne smejo spustiti izpred oči.

Prav tako naj po nasvetu specialistke tudi odrasel človek plava vedno skupaj s prijateljem ali drugo odraslo osebo, ki mu lahko ob morebitnih težavah pomaga. Še tako dober plavalec lahko zaide v težave, zlasti če plava v neznanih vodah.

Pri skakanju v vodo je treba paziti, da je voda globoka vsaj dvakrat toliko, kot je visok skakalec. Pred prvim skokom, ki mora biti vedno skok na noge, je treba preveriti, da pod gladino vode ni skal, vej, drevesnih debel ali kakšnih drugih naplavin, v katere bi lahko ob skoku zadeli.

Pri pregretosti odsvetuje izpostavljanje temperaturnim šokom. Če pregreti skočimo v hladno vodo, se žile namreč v trenutku skrčijo, kar poviša krvni tlak in lahko preobremeni srce. Glede na to je bolje, da gremo v vodo počasi in se zmočimo postopoma.

Če nas v vodi zagrabi mišični krč ali če smo že utrujeni od plavanja, se obrnemo na hrbet in lebdimo na vodi, dokler krč ne popusti oziroma dokler se ne spočijemo in lahko plavamo naprej. Med plavanjem nas lahko zajame tudi vodni tok. Takrat moramo ostati mirni in plavati s tokom. Ko nas tok neha vleči, po najkrajši poti zaplavamo k obali. Pomembno je, da nikoli ne plavamo neposredno proti toku.

Plavanje po pitju alkoholnih pijač dokazano poveča tveganje za utopitev. Medtem pa uživanje hrane pred plavanjem ne pomeni večjega tveganja. A zaradi boljšega počutja tudi za intenzivno plavanje tako kot za druge oblike rekreacije velja, da eno ali dve uri prej ne jemo.

Če začne deževati, moramo takoj iz vode, se od nje oddaljiti in poiskati varno zavetje najbolje v zidanem objektu ali v avtomobilu. Dež lahko s seboj namreč prinese nenadne vremenske spremembe, denimo močan veter. Če v vodo, v kateri plavamo, udari strela, nas lahko hudo poškoduje ali celo ubije.

V Sloveniji je lani od 22 ljudi utonilo 19 moških in tri ženske. Največ oz. osem utopitev je bilo v rekah, v morju so bile tri, v bazenu dve in prav toliko tudi v jezeru oz. gramoznici. V petih primerih je do utopitve prišlo med kopanjem, v dveh pri veslanju, en človek je utonil med plovbo in prav tako en človek med poplavami. Trije utopljeni ljudje niso znali plavati, so za STA navedli na policiji.

V svetu vsako leto utone 236.000 ljudi. Med njimi je skoraj 82.000 otrok, starih od enega do 14. leta, so zapisali pri Svetovni zdravstveni organizaciji.