JD Vance

Vance je v pogovoru za Fox News povedal, da v obrambo Grenlandije ni bilo vloženih dovolj sredstev, poleg tega pa po njegovih besedah Evropa in Danska nista ustrezno naslovili argumentov predsednika Donalda Trumpa glede pomena tega vprašanja.

Bela hiša je v sredo sporočila, da ameriški uradniki aktivno razpravljajo o morebitni ponudbi za nakup Grenlandije, ki je polavtonomno ozemlje Danske. To je sledilo dan po tem, ko je bilo namignjeno, da vojaški poseg za priključitev Grenlandije Združenim državam ostaja ena od možnosti. Danska, ki je prav tako članica Nata, je opozorila, da bi takšen korak pomenil konec zavezništva.

Tako Grenlandija kot Danska sta večkrat poudarili, da otok ni naprodaj.

Čeprav je Grenlandija najredkeje poseljeno ozemlje, ima zaradi svoje lege med Severno Ameriko in Arktiko izjemen strateški pomen. Njena lega je poglavitna za sisteme zgodnjega opozarjanja ob morebitnih raketnih napadih ter za nadzor plovil v regiji.

Na Grenlandiji deluje vesoljska baza Pituffik, prej znana kot letalska baza Thule, ki jo Združene države upravljajo že od druge svetovne vojne.

V zadnjih letih se je povečalo tudi zanimanje za naravne vire Grenlandije, vključno z redkimi zemeljskimi elementi, uranom in železom, do katerih je zaradi taljenja ledu, povezanega s podnebnimi spremembami, vse lažje dostopati. Znanstveniki menijo, da bi lahko imela Grenlandija tudi pomembne zaloge nafte in plina.

"Veliko ljudi se ne zaveda, da je celotna infrastruktura protiraketne obrambe delno odvisna od Grenlandije," je dejal Vance. Dodal je, da bi bila Grenlandija v primeru izstrelitve jedrske rakete proti Severni Ameriki ali Evropi glavni del obrambnega sistema.

Po njegovih besedah se je zato treba vprašati, ali so Evropejci in Danci ustrezno poskrbeli za varnost Grenlandije in za to, da še naprej služi kot sidro svetovne varnosti in protiraketne obrambe. "Odgovor je očitno ne," je dejal.

Skrbi glede prihodnosti Grenlandije so se znova okrepile po tem, ko je Trump v soboto uporabil vojaško silo proti Venezueli in zajel njenega predsednika Nicolasa Madura. Trump je že leta 2019, v času svojega prvega mandata, ponudil nakup Grenlandije, vendar je bil takrat odločno zavrnjen.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v sredo napovedal, da bo prihodnji teden opravil pogovore z Dansko.

Dan prej so evropski voditelji izdali skupno izjavo v podporo Danski. Voditelji Francije, Združenega kraljestva, Nemčije, Italije, Poljske, Španije in Danske so poudarili, da Grenlandija pripada njenim prebivalcem ter da lahko o odnosih med Grenlandijo in Dansko odločata izključno ti dve strani.

Ob tem so poudarili, da tudi sami dajejo velik pomen varnosti Arktike, vendar menijo, da jo je mogoče zagotoviti le s skupnim delovanjem zavezniških držav v okviru Nata, vključno z Združenimi državami. Pozvali so tudi k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov, zlasti suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja.

Aaja Chemnitz, ena od dveh poslank v danskem parlamentu, ki zastopata Grenlandijo, je dejala, da so izjave Trumpove administracije "jasna grožnja". Po njenih besedah je popolnoma nespoštljivo, da Združene države ne izključujejo priključitve Grenlandije in možnosti priključitve ozemlja druge zaveznice Nata.

Kljub temu je Chemnitz poudarila, da se ji takšen razplet zdi malo verjeten, ter dodala, da pričakuje, da bodo Združene države s pritiskom skušale postopno prevzeti nadzor nad Grenlandijo.

Drugačen pogled je predstavil Aleqatsiaq Peary, 42-letni inuitski lovec iz oddaljenega severnega mesta Qaanaaq, ki se je do možnosti ameriškega lastništva izkazal za brezbrižnega. Dejal je, da bi to pomenilo zamenjavo enega gospodarja z drugim. Po njegovih besedah je Grenlandija že zdaj kolonija pod Dansko, prebivalci pa zaradi tega veliko izgubljajo.

Dodal je, da prebivalci nujno potrebujejo pomoč, saj se njihov tradicionalni način življenja sesuva. Lovci, kot je sam, lovijo s psi na morskem ledu in ribarijo, vendar se morski led tali, zato si ne morejo več zagotoviti preživetja, poroča BBC.