Ministri se bodo po dvotedenskem premoru danes spet sestali na redni seji. Po napovedih bo nadaljevala sprejemanje ukrepov za naslovitev energetske draginje, ki se zaradi ponorelih cen plina in elektrike napoveduje jeseni in pozimi. Na mizi bosta zakonski podlagi za prvi krog draginjskih dodatkov ter ukrepe za pomoč podjetjem.
VLADA PO PREMORU: Nadaljevala bo s sprejemanjem ukrepov za naslovitev energetske draginje
Slovenija
Vlada je do zdaj že sprejela regulacijo cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne in zaščitene odjemalce, potrdila predlog zakona za začasno znižanje DDV na energente, pred začetkom jesenske ogrevalne sezone napoveduje tudi regulacijo cen kurilnega olja in daljinskega ogrevanja.
Ob številnih pozivih iz gospodarstva, da bi morala država na pomoč zaradi visokih cen energije priskočiti še gospodarstvu, bodo imeli ministri danes na mizi po napovedih tudi osnutek predloga zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen elektrike in plina.
Premier Robert Golob je med obiskom Pomurja ta teden napovedal, da bo vlada v okviru tistega, kar dovoljujejo evropska pravila o državnih pomočeh, sprejela ukrep, s katerim bo država del razlike med lansko in letošnjo ceno elektrike pokrila iz proračuna. Sredstva so po Golobovih besedah zagotovljena na postavkah gospodarskega ministrstva. Podobna logika naj bi veljala za ostale energente, je pa Golob opozoril, da bo za določena podjetja veliko večja težava nastopila prihodnje leto. Zaradi tega pripravljajo shemo za eskalacijo teh pomoči.
Vlada je julija napovedala tudi pomoč socialno ogroženim prebivalcem v času draginje, med katerimi bodo enkratni draginjski dodatki, s katerimi bi pokrili razliko med dohodki in pragom tveganja revščine. Dodatki naj bi bili izplačani jeseni, najverjetneje novembra, vrednost prvega kroga izplačil pa je ocenjena na 90 milijonov evrov.
Ministri bodo tako danes predvidoma obravnavali osnutek predloga zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Na vladi okvirno računajo, da bo do dodatka upravičenih predvidoma približno 50.000 družin. V nadaljevanju naj bi skušali najti način, da poleg prejemnikov socialnih transferjev in varnostnega dodatka vključi tudi tiste, ki pomoč nujno potrebujejo, torej tudi nekatere delovno aktivne.