V raziskavi sodelovalo tudi šest evropskih držav

Ugotovitve so bile prejšnji mesec objavljene v znanstvenem članku Popusti in cheapflacija v obdobju popandemične inflacije. Raziskavo sta izvedla Albert Cavallo s Harvard Business Schoola in Oleksiy Kryvtsov iz Kanadske centralne banke. Temelji na analizi cen več kot dveh milijonov izdelkov v obdobju 2018–2024, zbranih v 91 trgovskih verigah v desetih državah, med njimi tudi v šestih evropskih: Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu.

Raziskava se je osredotočila izključno na segment hrane in pijače, ki predstavlja največji del družinskega proračuna – med deset in dvajset odstotkov celotne košarice – ter je hkrati tisti del, ki je v zadnjih letih beležil največjo rast cen.

Znanstvenika sta se osredotočila na dve vprašanji:

- kako so trgovci z uporabo popustov vplivali na dvig rednih cen,

- ter kolikšen vpliv je imelo razhajanje cen med cenejšimi in dražjimi izdelki znotraj iste kategorije.

Izračuni so pokazali, da je inflacijo najbolj poganjal prav drugi dejavnik. Najcenejši izdelki so se namreč podražili precej hitreje od dražjih – od šest do 14 odstotkov nad njihovo rastjo cen.

Potrošniki so se odzvali pričakovano

Znanstveniki so ugotovili, da je k rasti cheapflacije najbolj prispevalo vedenje potrošnikov. Zaradi splošne draginje so ljudje začeli opuščati dražje blagovne znamke in množično prehajali na cenejše izdelke. Toda prav ta prehod je povzročil dodatno podražitev najcenejših izdelkov, zato so bili dejanski prihranki pogosto veliko manjši od pričakovanih.

Podatki iz posameznih držav razkrivajo velike razlike v podražitvah med poceni in dražjo hrano v obdobju od 2020 do 2024. Najizrazitejša razlika je bila zaznana v Nemčiji in Italiji, kjer se je poceni hrana podražila za 29 odstotkov, dražja pa za 15 odstotkov. Na Nizozemskem je razmerje znašalo 36 proti 23 odstotkov.

To pomeni, da se je poceni hrana ponekod podražila skoraj dvakrat hitreje kot dražja, pri čemer se cene niso bistveno znižale niti takrat, ko je inflacija v nekaterih državah že začela popuščati.

Zakaj se poceni izdelki dražijo hitreje?

Raziskovalci navajajo več razlogov, zakaj se prav cenejši izdelki v času inflacije podražijo hitreje kot dražji. Med bistvenimi je njihova močna odvisnost od globalnih dobavnih verig, ki so zelo občutljive na motnje, kakršne smo doživeli med pandemijo.

Poleg tega imajo cenovno ugodnejši izdelki nižjo dobičkonosnost, zato trgovci nimajo veliko manevrskega prostora za pokrivanje dodatnih stroškov. Posledično jih hitreje prenesejo na potrošnike.

K rasti cen dodatno prispeva tudi večje povpraševanje po cenejših izdelkih, kar pomeni, da največje breme inflacije nosijo prav gospodinjstva z najnižjimi dohodki, njihove možnosti za varčevanje pa se vse bolj krčijo.

V zaključku raziskave avtorja poudarjata, da imajo razlike v cenah znotraj posameznih kategorij velik vpliv na dejanski učinek inflacije na družinske proračune. Čeprav so popusti deloma ublažili podražitve, je hiter dvig cen najcenejših izdelkov dodatno obremenil gospodinjstva. Prehajanje na manj kakovostne izdelke pa pomeni tudi dodaten posreden strošek, zaradi česar je resnični vpliv inflacije na življenjski standard še bolj zapleten.