"Vzorec bo zdaj podrobno analiziran, da bi ugotovili, koliko redkih elementov vsebuje," je povedal tiskovni predstavnik japonske vlade Kei Sato. Misijo je označil za "pomemben dosežek za gospodarsko varnost in razvoj japonskih pomorskih zmogljivosti".

Kitajska, ki je daleč največja svetovna dobaviteljica redkih elementov, je v zadnjih mesecih okrepila pritisk na Japonsko, potem ko je premierka Sanae Takaichi novembra namignila, da bi Tokio lahko vojaško reagiral na morebiten napad na Tajvan.

Kitajska je medtem omejila izvoz na Japonsko proizvodov "dvojne rabe", ki bi lahko imeli tudi vojaško uporabo. V Tokiu so zato zaskrbljeni, da bi lahko Kitajska posegla tudi po omejevanju dobave redkih elementov.

Redki elementi, skupina 17 kovin, ki jih je težko pridobiti iz Zemljine skorje, so poglavitni za proizvodnjo električnih vozil, trdih diskov, vetrnih turbin, laserskih sistemov in sodobnega orožja.

Območje okoli Minami Torishime, ki leži znotraj japonskih gospodarskih voda, naj bi po ocenah vsebovalo več kot 16 milijonov metričnih ton redkih elementov. Poslovni dnevnik Nikkei poroča, da gre za tretje največje nahajališče na svetu.

Po teh ocenah naj bi zaloge vsebovale približno 730 let disprozija, kovine, bistvene za izdelavo močnih magnetov v pametnih telefonih in električnih avtomobilih, ter okoli 780 let itrija, ki se uporablja v laserski tehnologiji.

Kitajska že dolgo uporablja svojo prevladujočo vlogo na področju redkih zemelj kot instrument geopolitičnega vpliva, tudi med trgovinskim sporom z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo Kitajska predstavlja skoraj dve tretjini svetovne proizvodnje redkih zemnih elementov iz rudarstva ter kar 92 odstotkov globalne predelave.