Tožilstvo Hribšku očita, da je med 7. in 24. novembrom 2024 prek elektronskih sporočil grozil sodniku Okrajnega sodišča v Brežicah Almirju Kurspahiću. Hribšek naj bi na brežiško policijo poslal 25 sporočil, v katerih je grozil sodniku, tožilstvo pa mu v obtožnici očita kaznivi dejanji preprečitev uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi in oviranje pravosodnih ter drugih državnih organov. V noči, ko je na policijo prišlo prvo grozilno sporočilo, je sicer pogorela hiša, v katero se je Kurspahić v kratkem nameraval vseliti z družino.

Kaznivo dejanje je v celoti dokazano, je v sklepnih besedah izpostavil okrožni državni tožilec Mitja Gregorc. Spomnil je, da je Hribšek pred preiskovalno sodnico priznal, da je poslal sporočila s svojega mobilnega telefona, ki so mu ga zasegli. Med sojenjem pa je začel spreminjati taktiko obrambe, da omenjenih sporočil ni pošiljal, je izpostavil.

Po prepričanju tožilstva je Hribšek obe kaznivi dejanji načrtoval, za tožilstvo tudi ni dvoma, da se je hotel Hribšek maščevati sodniku. Kurspahić je namreč Hribšku v preteklosti sodil in ga leta 2021 zaradi nasilništva nad mamo obsodil na pogojno zaporno kazen z varstvenim nadzorom.

Prepričan je tudi, da se je Hribšek ves čas zavedal, kaj počne, obtoženi je tudi povsem nekritičen do svojih dejanj in jih ne obžaluje, je izpostavil. Za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi tožilstvo predlaga kazen petih let zapora, enako za kaznivo dejanje oviranja pravosodnih ter drugih državnih organov oziroma enotno kazen devetih let in 10 mesecev zapora. Zaradi ponovitvene nevarnosti, da bo obtoženi na prostosti nadaljeval z grožnjami, pa je tožilec danes predlagal tudi podaljšanje pripora, ob čemer je izpostavil, da je Hribšek iz pripora grozil tudi svojemu bratu.

Obramba nasprotno meni, da v sojenju ni bilo dokazano, da je Hribšek pošiljal elektronska sporočila s svojega telefona, prav tako ni dokazov, da je to vplivalo na sodnika Kurspahića. Izpostavil je, da so bila v času med 7. in 24. novembrom 2024 sporočila poslana na naslov brežiške policijske postaje, sodnik pa je bil z njimi seznanjen šele nekaj dni pozneje. Po mnenju obrambe tudi ne drži, da Hribšek ni pokazal obžalovanja. Obtoženi je tudi aktivno sodeloval v sodnem postopku, storitev kaznivih dejanj pa je zanikal, je med drugim poudaril zagovornik Peter Možina, ki predlaga, da sodišče ne sledi kaznovalnemu predlogu tožilstva.

Da ni dokazov, kdo je poslal elektronska sporočila, je danes izpostavil tudi Hribšek, ki sicer ne priznava obtožnice, saj meni, da ta ni "v soskladju s tem, o čemer se tukaj pogovarjamo". Poudaril je tudi, da ni maščevalen ali nasilen ter da se v svojem življenju ni nikoli nikogar dotaknil s prstom.

Razglasitev sodbe bo 14. aprila.