Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je del presežka iz dolgotrajne oskrbe vezal v enotni zakladniški račun države. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je zavrnil navedbe nekaterih medijev, da bodo depozit namenili za zagotovitev likvidnosti proračuna, bodo pa zaradi vezave pridobili okoli 100.000 evrov dodatnih sredstev.
140 MILIJONOV NA DEPOZIT: Maljevac pravi, da denar ni šel za proračun, ampak za obresti dolgotrajne oskrbe
Slovenija
Simon Maljevac
Maljevac je danes poudaril, da so navedbe nekaterih medijev, da bodo depozit 140 milijonov evrov iz dolgotrajne oskrbe namenili za likvidnost proračuna, neresnične. "Gre res za zelo debelo laž in zelo velik nesmisel," je dejal.
Dodal je, da kaj takega niti ni mogoče izvesti, ker se sredstva za dolgotrajno oskrbo lahko porabijo izključno in samo za dolgotrajno oskrbo in so vodena v posebni blagajni. Pojasnil je, da so del presežka iz dolgotrajne oskrbe iz leta 2025, ki je nastal zaradi postopnega uvajanja pravic, vezali za kratek čas.
"Ker denarja v trenutku še ni bilo treba porabiti, ga je ZZZS kot skrbnik blagajne vezal za 21 dni, kot bi ga vezal na bančnem računu. Vezava je bila varna, kratkoročna, v državnem sistemu, ne pri zasebnih bankah, torej čisto nihče ni od tega profitiral centa, razen dolgotrajne oskrbe," je povedal danes. Maljevac je dodal, da so zaradi vezave 90 milijonov evrov pridobili okoli 100.000 evrov dodatnih sredstev za dolgotrajno oskrbo. "Mislim, da ta ukrep ni bil samo smiseln, ampak tudi ustrezen in uspešen," je dodal.
Na ZZZS so danes pojasnili, da gre za običajno prakso, ki jo izvajajo že več kot 20 let. Dodali so, da z vezavo sredstev v okviru sistema enotnega zakladniškega računa države dosežejo višje obresti, sredstva pa se ob zaključku ročnosti vrnejo na račun ZZZS skupaj z obrestmi. Poudarjajo, da gre za strogo namenska sredstva, ki se ne morejo porabiti za druge namene, razen za dolgotrajno oskrbo.
Lanski presežek so na ZZZS sicer vezali v dveh delih, in sicer 90 milijonov evrov z ročnostjo 21 dni, za kar bodo obresti znašale 101.850 evrov, sredstva pa bodo razvezana 6. februarja, ter 50 milijonov evrov z ročnostjo 31 dni, ki so jih razvezali 31. januarja, obresti pa so znašale 82.236 evrov.
Maljevac je danes zanikal tudi kritike, da bodo nekateri na odločbo za dolgotrajno oskrbo čakali eno do dve leti. Po njegovih besedah ponekod poteka ocenjevanje vlog iz oktobra ali novembra oziroma nekoliko prej, kar pomeni zaostanek dveh mesecev. Pri tem bodo pomagali tudi dodatni zunanji ocenjevalci in od aprila dodatni zaposleni na vstopnih točkah na Centrih za socialno delo.
Na vprašanje, zakaj nekateri plačujejo nižje položnice, nekateri pa ne, je Maljevac dejal, da nižje položnice plačujejo le tisti, ki so v domove za starejše sprejeti po dolgotrajni oskrbi. "V domovih za starejše nismo ukinili tudi sistema po zakonu o socialnem varstvu. To pomeni, da še nimajo ocene, se pa trenutno v domove za starejše sprejema osebe tako po dolgotrajni oskrbi in po zakonu o socialnem varstvu. V trenutku, ko bodo imeli sprejeti po zakonu o socialnem varstvu odločbo dolgotrajne oskrbe, bodo lahko prešli v sistem dolgotrajne oskrbe," je povedal.
Glede kritik Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, da so storitve v okviru dodeljene pravice v sklenjenem osebnem načrtu razdrobljene na minute, pa je Maljevec povedal, da je že prišlo do spremembe pravilnika in da ne bodo beležili po minutah, ampak po storitvah.
Maljevac se je odzval tudi na napovedi predsednika SDS Janeza Janše, da bi po volitvah zamrznili prispevek za dolgotrajno oskrbo. Maljevac se sprašuje, kako se bo potem dolgotrajna oskrba financirala. "Vemo, koliko te stvari stanejo, in mislim, da mora biti naš družbeni cilj, da je poleg drugih pravic tudi dolgotrajna oskrba dostopna vsem," je povedal.
Komentiraj
- zvišanje minimalne plače, dvakrat
- minimalna zagotovljena postavka za samozaposlene v kulturi v javnih zavodih.
- Upravičenost starejših od 58 do 80% delavnega časa s 90% plačo in 100% plačanih prispevkov.
- Zakon o lastniški zadrugi delavcev z podjetja lastnikov v pokoju
- delavske pravice agencijskim delavcem: višje finančne garancije in zaščite pred delodajalci s prekrški
- shema za reševanje delovnih mest v času krize
- prvi plačilni razred izenačen z minimalcem in povečanje plač v javnem sektorju, kar pritiska tudi k rasti plač pri zasebnikih
- nov sektor inšpektorata za delo za najnujnejše primere (prioriteta za resnejše kršenje pravic delavcev)
- varovalke za zaščito delavskih predstavnikov pred maščevalnimi ukrepi
- strategija za preprečevanje nasilja nad ženskami
- zakon, da lahko inšpektorat za delo zahteva elektronsko evidentiranje ur prihoda in odhoda kršiteljem, ki kradejo ure delavcem!
- pravica delavcev do odklopa, oskrbovalni dopust, odgovornost izvajalca delavcu napotenemu podizvajalcu (da se izvajalec ne izogne delavskim pravicam), Dvig plače za agencijske delavce na čakanju, pravica zahtevanja boljših delovnih pogojev
- pravilnik o prenašanju težkih bremen
- povečan starševski dopust z 260 na 320 dni
- dvig subvencij za študentske bone in poostren kriterij kaj spada pod resen obrok
- dvig pokojnin za 4.5%
- Zakon o financiranju gradnje stanovanj vrednosti 100 milijonov EUR letno za 10 let.
- kapica na plačilo doma za starejše k minimalni pokojnine 40 let delovne dobe
- Višje preživnine za socialno varnost otrok
- ogromno storjenega na področju kulture.
- Udeležba delavcev pri dobičkov
- Povišanje vdovskih,družinskih,inv.pokojnin
Iz 490 na 610€.
- Gradnja po celi državi,na vseh področij,več kot v 30 letih
- Infrastruktura po poplavah je večinoma sanirana,popljavljenci so dobili že delno izplačilo škode.

- enormno zadolžil drzavo in poslabšal pogoje države za spopad s krizo 2004/2008
- pomoč tajkunom, ki je vodil v propad državnih bank
- zujf
-glomazen padec bdp
- izplačilo covid dodatkov, ki he uspešno pripeljalo do skoka cen nepremičnin