Matjaž Škorjanc

34-letnega Mariborčana Matjaža Škorjanca so priprli lani jeseni v Nemčiji, na Bavarskem. Prijeli so ga na avtocesti, ko so policisti med preverjanjem osebnih podatkov ugotovili, da so Američani za njim razpisali mednarodno tiralico. Takoj po prijetju je bil priveden k preiskovalnemu sodniku, ki ga je poslal v münchenski zapor, kjer še vedno čaka na izročitev Američanom.

Takšni postopki lahko trajajo mesece, predvsem, če se aretirani ne strinja z izročitvijo in ji nasprotuje z razpoložljivmi pravnimi sredstvi. Matjažu je pristopila na pomoč njegova družina, njegova starša, ki se ne moreta sprijazniti, da so sina ponovno prijeli zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil v Sloveniji že obsojen in to ravno na osnovi ameriških dokazov.

Škorjancu Američani očitajo, da je pod vzdevkom Iserdo skupaj z združbo prodajal zlonamerno programsko kodo. Soobdolženemu, danes komaj 26-letnemu Thomasu Kennedyu McCormiku so namreč agenti FBI leta 2013 med hišno preiskavo zasegli 30.000 kreditnih kartic in korespondenco med četverico soobtoženih.

Škorjančev oče Martin je lastnik podjetja H-BIT, v katerem je sin Matjaž prokurist in katerega sedanji projekt NiceHash, ki se ga je lotil po vrnitvi iz zapora, je rudarjenje z bitcoini. Konec leta 2017 so podjetju ukradli 4736 bitcoinov.

Danes 34-letni Matjaž je nedvomno genialen um in očitno tako zelo pomemben 'člen' v računalniškem svetu, da so ga Američani, ko mu je bilo komaj 22 let, prišli aretirati v njegovo Orehovo vas. Nato so ga osamili tako, da je prvih 20 mesecev zapora preživljal brez telefona in računalnika, z družino pa je lahko komuniciral le preko steklene pregrade. Nekateri so ga takrat označili za človeka, ki je z enim telefonskim klicem sposoben zrušiti ameriško gospodarstvo. Takrat je izdelal sporno računalniško kodo. A kot je dejal za javnost, se nikoli ni imel za hekerja, ampak za programerja.

Starša Zdenka in Martin Škorjanc zdaj ponovno bijeta bitko s pravnim redom. Obrnila sta se na slovensko zunanje ministrstvo, kjer so jima pojasnili, da se postopek vodi po nemški zakonodaji. "Pri tem gre za postopek, v katerem sodelujejo pravosodni organi ZDA in Nemčije, Ministrstvo za zunanje zadeve RS pa v ta postopek ne more posegati, saj bi šlo za vmešavanje v notranje-pravne postopke tuje države," so zapisali.

Obrnila sta se na predsednika države Boruta Pahorja. "Do samega izreka sodbe pravzaprav ni imel nihče od nas prave predstave o tem, kako hude posledice imajo lahko računalniške vragolije v resničnem svetu. Za žrtve vdorov, za storilce kaznivih dejanj, pa tudi avtorja orodja, ki so ga zločinci uporabili. Niti Matjaž, ki se je moral prvič od svojega otroštva umakniti od tipkovnice in se preseliti za rešetke," sta zapisala v pismu predsedniku in dodala:

"Po vrnitvi iz zapora je začel snovati platformo, ki povezuje prodajalce in kupce računalniške moči pri rudarjenju kriptovalut. Iz te zamisli je zrasel NiceHash, največji in edini tovrstni svetovni trg za izmenjavo moči za rudarjenje kriptovalut. Do 6. decembra 2017, ko je NiceHash postal tarča organiziranega hekerskega napada. Z računa več kot četrt milijona uporabnikov naših storitev so zlikovci, preiskava kaže na korejsko-rusko skupino Lazarus, ukradli več kot 4600 bitcoinov v takratni vrednosti približno 56 milijonov evrov. Prva ugotovitev pravnih in ekonomskih strokovnjakov je bila, da NiceHash ugasnemo in začnemo znova z novim podjetjem. In prav Matjaž je bil tisti, ki jih je takoj zavrnil. Vsem, ki so nam zaupali, bomo vrnili vse, kar so jim ukradli, je dejal. In svojo obljubo je držal. Do danes smo našim strankam z odpovedovanjem lastnemu dobičku vrnili že 82 odstotkov bitcoinov."

Starša opozarjata na ustavno odločbo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, da oseba, proti kateri je bil sodni postopek v eni od držav pogodbenic pravnomočno končan, se za ista dejanja ne sme preganjati v drugi državi pogodbenici, pod pogojem, da je bila izrečena kazen tudi izvršena. A kot navajata starša, so se tudi na pravosodnem ministrstvu izrekli, da ne morejo posegati v sodne postopke druge države. 

"Nismo pa dobili odgovora na ključno vprašanje, kako je Slovenija lahko dovolila, da se je ta sodni postopek sploh začel. Nemčija je bila Slovenijo dolžna vprašati, ali ima zadržke v zvezi s pregonom svojega državljana s strani tretje države. Ni pa jasno, kdo je v imenu Republike Slovenije Nemčiji posredoval odgovor in kakšen je bil, nedvomno pa ni bil ustrezen, če je Nemčiji omogočil, da Matjažu odvzame prostost za zdaj že več kot pet mesecev," sta prepričana Škorjančeva.

Nova obtožnica je bila zoper Matjaža in še tri soobtožene vložena decembra 2018 pred okrožnim sodiščem Columbia in mu očita kazniva dejanja storjena med septembrom 2008 in marcem 2010, za katera je bil v Sloveniji že obsojen. Kot pravita Škorjančeva, so nekatere obtožbe le kvalificirane z drugimi nazivi kaznivih dejanj.

Konec januarja letos sta se starša obrnila na Državni zbor RS in zaprosila za pravno varstvo. Nemško sodišče je že oktobra 2019 zahtevalo od ZDA, da se izrečejo o tem, ali bodo upoštevale izrečeno in prestano kazen v Sloveniji. Decembra 2019 je nemško tožilstvo priznalo, da ameriška obtožnica vsebuje samo dejanja, ki so že v slovenski sodbi, vendar je še vedno vztrajalo pri izročitvi. Januarja letos je nemško sodišče podaljšalo pripor Škorjancu, sodni senat pa ni imel zadržkov glede izročitve ZDA.

Američani pa hočejo tudi 36-letnega Mentorja Leniqija iz Pivke, ki je bil zaradi hekerskih vdorov v preteklosti prav tako že obsojen. Tudi v njegovem primeru naj bi ameriška obtožnica vsebovala enake očitke kot pred leti. Leniqi je zlonamerno kodo razvil skupaj s Škorjancem, sodišče ga je obsodilo na eno leto in tri mesece zapora, kazen pa je odslužil z družbeno koristnim delom.

ZDA so njegovo izročitev zahtevale že pred sojenjem, a jih je ptujsko sodišče zavrnilo. Leniqi, ki sedaj dela kot pek, Škorjanc, 26-letni že omenjeni Američan McCormick in 40-letni Španec Florencio Carr Ruiz naj bi od septembra 2008 do decembra 2013 ukradli osebne podatke o bančnih računih in kreditnih karticah ter povzročili za 4,5 milijona dolarjev škode. Avgusta lani so ZDA izdale novo tiralico proti obema Slovencema, Špancu in Američanu, tokrat jih obtožujejo finančne goljufije v kriminalni združbi. Kot že rečeno, postopek vodi sodišče v Columbii.

BI KOPRČANI DANES ŠE OPRAVILI VOZNIŠKI IZPIT? Preizkusi v Kopru konec marca

Le vsak tretji dolgoletni slovenski voznik bi danes še opravil vozniški izpit. Tako je pokazala lanska Turneja mobilnosti, v kateri je v simulator vožnje DRAJV sedlo nekaj manj kot 300 voznikov iz desetih slovenskih regij. Koprčani so se med vsemi regijami odrezali najbolje v situaciji, ko je izpred šolskega avtobusa na cesto stekel otrok.

Leniqija so slovenski policisti prijeli novembra lani in ga privedli pred koprsko sodišče, kjer ga je preiskovalna sodnica poslala v ekstradicijski pripor. Preiskovalna sodnica mu je februarja letos pripor odpravila, se pa mora javljati na policijski postaji. Od ameriškega pravosodnega organa pa je sodnica zahtevala dopolnitev obtožnice.

In slovenska država ob vsem tem? Nič.