Od tedaj se je ob morju zvrstilo veliko število poplav.  Zadnja med večjimi z dne 12. 11. 2019 je bila približno 20 cm nižja od omenjene. Podatki razkrivajo, da je bilo v obdobju od 1961 do 2015 od osem do 31 poplav letno, v celotnem navedenem obdobju kar 482. Mesec z največ poplavami je november, največje število poplav do sedaj je bilo prav novembra lani.

Sicer pa je v Kopru postavljenih že 60 tablic visokih voda, ki so namenjene osveščanju javnosti o izpostavljenosti poplavam. Akcija poteka že od leta 2014 in se odvija na pobudo Komisije za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije ter Agencije Republike Slovenije za okolje.

Večja izpostavljenost okoliških območij poplavam

Strokovnjaki Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem opozarjajo na zaskrbljujoč trend naraščanja višine gladine slovenskega morja, ki bo v prihodnje bistveno povečal izpostavljenost okoliških območij poplavam. Analiza podatkov o višini gladine morja v Kopru od leta 1960 do danes, ki so jo izdelali, je pokazala, da izkazujejo srednje letne višine gladine morja trend dviganja, pri čemer se je v zadnjih petdesetih letih gladina morja v Sloveniji dvignila za 10 cm oziroma 1,7 mm na leto.

Strokovnjaki tudi opozarjajo, da je v zadnjih dvajsetih letih dviganje višine gladine slovenskega morja celo večje od evropskega in svetovnega povprečja. To pa bo imelo tudi velike posledice za poplavno izpostavljenost obmorskih območij.

Projekcije predvidenih zvišanj gladine svetovnega morja kažejo, da naj bi se do leta 2100 gladina dvignila tudi do enega metra, po vsej verjetnosti pa ne manj kot 50 cm. Projekcije predvidenih zvišanj kažejo zelo zaskrbljujoče stanje tudi za nižje dele obalnega pasu v Sloveniji. Ob dvigu morske gladine za 50 cm bodo že nekoliko višje plime povzročale poplave. Ob plimah, ki sedaj povzročajo poplave, bo na najnižje ležečih delih približno 80 cm vode in poplavljenih bo okoli 700 hektarjev zemljišč. Pogoste vsakoletne poplave bodo primerljive s sedanjimi izjemnimi.

Pri dvigu morske gladine za en meter bodo nižji deli obale poplavljeni že ob srednji plimi. Ob višji plimi bi se poplavne površine razširile na več kot 1200 hektarjev, poplavljena bi bila tudi od morja bolj odmaknjena pozidana območja, Luka Koper, Škocjanski zatok in nekatera druga območja, kot je prikazano na spodnji sliki.

Kot opozarjajo strokovnjaki, bi zato morali spremembe gladine morja v Tržaškem zalivu v prihodnje natančneje raziskati in se pri načrtovanju rabe zemljišč čim bolj prilagoditi prihodnjim stanjem. Dvig gladine morja je namreč posledica več dejavnikov. Poleg porasta temperatur oziroma segrevanja morja je za Jadransko morje pomembna tudi geološka zgradba. Jadransko morje in znotraj njega Tržaški zaliv se nahajata na stiku več tektonskih plošč in njihove premike je potrebno upoštevati tako pri spremljanju gladine morja kot pri načrtovanju ukrepov.