Po Zakonu o lokalnih volitvah pri izvedbi volitev ne sme biti niti nepravilnosti, niti stvarnega dvoma v pravilno izvedbo volitev. O tem je že odločilo tudi Ustavno sodišče (Up-97/00). Iz odločbe US jasno izhaja, da mora občinska volilna komisija razveljaviti glasovanje na volišču ter odrediti ponovne volitve vselej, ko ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev. Sam zakon ne določa absolutnih kršitev, kot jih določajo procesni zakoni, ki urejajo sodne postopke. Vseeno pa mora občinska volilna komisija upoštevati tiste kršitve, za katere ugotovi, da so bistveno vplivale na izid glasovanja, pa tudi tiste kršitve, za katere obstaja možnost oziroma verjetnost, da so bistveno vplivale na izid volitev (načelo potencialne vzročnosti). Če volilna komisija po izvedenem postopku ugotovi, da kršitev ni vplivala na volilni izid, sama možnost vpliva ne more pripeljati do razveljavitve volitev. A tudi v primeru, če ni mogoče ugotoviti, ali kršitev je ali ni vplivala na izid volitev, zadostuje za razveljavitev sama verjetnost, da bi kršitev lahko vplivala na volilni izid.

Zato je ob stvarno utemeljenem dvomu treba to okoliščino natančno presoditi in oceniti, ali je treba volitve ponoviti; na posameznem volišču, ali celo v celoti, pač odvisno od obsega in teže kršitev. To je treba presoditi še toliko bolj skrbno, če je izid tesen.

OVK Občine Kungota je npr. odredila ponovne volitve v občinski svet na voliščih v Zgornji Kungoti. Razlog za to je bila že ugotovitev o enem samem spornem glasu.  

Če se ugotovi, da so nepravilnosti pri izvedbi glasovanj lahko vplivale na izid glasovanja, tudi sodišče lahko volitve razveljavi. Spomnimo, da je Ustavno sodišče Avstrije leta 2016 celo razveljavilo volitve za predsednika države. Ugotovilo je, da je do nepravilnosti pri volitvah prišlo glede glasovnic iz tujine. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je nedavno razveljavilo referendumsko glasovanje volivcev (Sodba in sklep v zadevi "Drugi tir" - Uv 10/2017).

Pri tem vprašanju je treba upoštevati tudi ugotovitve ali ugovore (po 98. člen ZLV) glede kršenja aktivne volilne pravice posameznikom. Tudi npr. če posameznemu volivcu ali volivki ni bilo omogočeno, da uresniči volilno pravico (po 81. členu ZLV) z glasovanjem na domu. Ali v drugih primerih.

V primeru zelo tesnega volilnega izida, kot je razlika golih sedmih glasov med kandidatoma za župana, pa je brez pravnega dvoma na mestu najmanj ponovno preštetje vseh veljavnih glasovnic, pa tudi njihovo natančno primerjanje z glasovnicami, ki so bile označene za neveljavne. Ali drugače, pri novem štetju je treba tudi glasovnice, ki so veljavne, preveriti v primerjavi s tistimi, ki so bile izločene kot neveljavne. Razlika v seštevku je tako lahko posledica ali napak pri štetju ali napak pri oceni glasovnice kot veljavnih in neveljavnih.

Kot primer: OVK v Postojni je leta 2014 odredila ponovno štetje glasovnic, ki so jo zaradi tesnega izida vložili v volilnem štabu dotedanjega župana. Pregledala je vseh 30 volišč.

Pritrjujem mnenju prof. dr. Rajka Pirnata, da pri predlogu za ponovno štetje ne gre za nezaupanje članom volilnih odborov in komisij, ampak za dejstvo, da so napake seveda možne. "To, da se ponovno prešteje, je razumna zahteva." (vir: Times.si). In pravno utemeljena.

Izr. prof. dr. Andraž Teršek