Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Koper je v sodelovanju z Gledališčem Koper pričelo z jesenskim ciklom "Sproščeni pogovori o znanosti – SPOZNAJ". Pri tem jih vodi želja, da vsebine znanstveno-raziskovalnega dela iz kabinetov in laboratorijev približajo širši javnosti. Prvi dogodek se je odvil 14. oktobra v Gledališču Koper. Tema tokratnega pogovora je bila "Dolgo, zdravo, srečno življenje: znanstveni vpogled v dolgoživost".

Istega dne je Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper skupaj s Splošno bolnišnico Izola organiziral spremljajoče dogajanje v okviru projekta "Znanje za zdravje", ki ga podpira tudi Mestna občina Koper. To je potekalo že štirinajstič zapored. V mobilnem laboratoriju, ki je stal pred Gledališčem Koper, so v popoldanskem času udeležencem izmerili različne telesne parametre, prek katerih so lahko dobili vpogled v svoje zdravstveno stanje in gibalne zmožnosti. Pojasnili so jim, kakšna je njihova zdravstvena slika v primerjavi z vrstniki, predvsem pa, kaj bi še lahko naredili za svoje zdravje. Najprej so sodelovali učenci in dijaki koprskih šol, za njimi pa še ostali mimoidoči.

"Preventiva ali preprečevanje nastanka bolezni je najcenejša politika, ki se običajno zdi predraga, dokler izredne razmere ne izdajo računa," je opozoril prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, ki ima dolgoletne izkušnje z raziskavami na področju mehanizmov sprememb, ki nastopijo zaradi gibalne neaktivnosti ali procesov staranja.

Na oktobrskem dogodku SPOZNAJ je gostil mag. Vesno Kerstin Petrič, vodjo službe za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) na Ministrstvu za zdravje RS, dr. Martino Horvat, nacionalno koordinatorico področja patronažnega zdravstvenega varstva na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), dr. Mladena Gasparinija, predstojnika oddelka za kirurgijo v Splošni bolnišnici Izola, in Liljano Batič Dernovšek, direktorico Zavoda za oskrbo na domu (ZOD) Ljubljana. Občinstvo in strokovnjake je pred zanimivo razpravo pozdravila podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič.

"Skrb za zdravje se začne že v rosnih letih, a na srečo nikoli ni prepozno. Vselej je čas za spremembo življenjskega sloga, za korak, ki bo prispeval, da bomo pozneje zboleli in imeli manj težav. Gre za naložbo, ki se nam bo obrestovala," je povedala mag. Vesna Kerstin Petrič, ki je dejavna pri Svetovni zdravstveni organizaciji in je bila tudi predsednica njenega izvršnega odbora. Opozorila je tudi na drugo skrajnost – vse pogostejša so pričakovanja, da bi človek lahko živel 150 let ali celo postal nesmrten. Po njenih besedah se še vedno velja držati osnovnega znanja, ki ga poznamo že dolgo: na naše zdravje pozitivno vplivata gibanje in zdrava prehrana.

Dr. Martina Horvat, ki vodi področje patronažnega zdravstvenega varstva v državi, je poudarila, da se na NIJZ veliko ukvarjajo s tem, kako podaljšati zdrava leta življenja. "Kljub temu da velikost prebivalstva v Sloveniji ustreza predmestju večjega mesta, poteka staranje po posameznih regijah različno. V okviru naših projektov, kot so Aktivno staranje in preprečevanje padcev, Integracija geriatrične oskrbe starejših ali Obvladovanje krhkosti, namenjamo veliko skrb preprečevanju neenakosti obravnave med slovenskimi regijami," je pojasnila.

Da je pri obravnavi starostnika pomembno izhajati iz potreb posameznega človeka, je poudarila Liljana Batič Dernovšek, direktorica ljubljanskega Zavoda za oskrbo na domu. Gre za edinstveno ustanovo v državi, ki skrbi za kakovost življenja v starosti. "Ljudje si večinoma želimo, da bi na starost ostali doma, in mi si prizadevamo, da bi jim to z našimi storitvami omogočili," je pojasnila. Opozorila je tudi na pomanjkanje kadra za oskrbo starejših in razraščanje črnega trga tovrstnih storitev. Največje breme oskrbe starejših trenutno nosijo svojci, predvsem starejše ženske, ki zaradi tega izgorevajo, zbolevajo in same potrebujejo pomoč.

"Mi obstajamo, ker je preventiva odpovedala," je v šali dejal dr. Mladen Gasparini, predstojnik oddelka za kirurgijo Splošne bolnišnice Izola. Nato je resno dodal, da bi z današnjim znanjem o zdravem načinu življenja lahko za 80 odstotkov izboljšali zdravstveno stanje oseb nad 65. letom starosti. "Če bi obstajalo zdravilo, ki bi samo za 25 odstotkov podaljšalo zdrava leta življenja, bi ljudje drli v lekarne. Gibanje in zdrava prehrana pa se zdita preveč banalni, da bi ju upoštevali," je dejal. Izpostavil je tudi pomen tako imenovane sekundarne preventive – spremembe življenjskega sloga po bolezni – saj ima ta prav tako pomemben vpliv.

Sogovorniki so opozorili tudi na pomen ukrepov na družbeni ravni. "Ne gre samo za finance, temveč za učinkovitost politik. Pogumna odločitev, kot bi bila ta, da bi povišali cene alkohola, bi zagotovo zmanjšala dostopnost alkohola in težav, ki so z njim povezane," je prepričana mag. Vesna Kerstin Petrič. Dr. Mladen Gasparini meni, da znanje o tem, kako živeti dlje in bolje, že imamo: "Ta Noetova barka je že ustrezno naložena, treba jo je le odvezati, da bo lahko odplula svojemu cilju naproti." Gostitelj prof. dr. Rado Pišot je ob tem dodal, da je ključno z učinkovito komunikacijo osveščati širšo družbo. "Koliko se jih denimo zaveda, da je sedenje več kot pet ur dnevno enako tvegano kot kajenje?"