Podpisu so se pridružili župani in županji občin Ajdovščina, Ankaran, Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Kanal ob Soči, Občina Kobarid, Komen, Pivka, Postojna, Sežana, Tolmin in Vipava, so sporočili z Občine Ilirska Bistrica.

V pismu podpore so zapisali, da želijo v trenutku, ko "ni jasno, kakšne bodo končne odločitve in ali bodo te vplivale na obseg in prihodnost slovenskega programa TV Koper Capodistria, izraziti podporo ohranjanju kakovostnega in profesionalnega lokalnega in regionalnega novinarstva".

Navedli so, da ima TV Koper Capodistria, zlasti oddaja Primorska kronika, za Primorsko velik pomen zaradi spremljanja številnih področij družbenega življenja v regiji; od gospodarstva, šolstva in kulture do športa, turizma, civilne družbe in vsakdanjega življenja naših prebivalcev.

Po navedbah županov regionalni programi skrbijo za vidnost manjših krajev, lokalnih zgodb in ljudi, ki jih drugi mediji pogosto ne zaznajo, zaradi česar je za primorske občine pomembno, da "dogajanje spremlja profesionalna novinarska ekipa, ki pozna prostor in njegove posebnosti".

"To ne pomeni promocije lokalnih oblasti, temveč omogoča neodvisno, profesionalno in celovito spremljanje dogajanja ter odpiranje vprašanj, ki so pomembna za prebivalce posameznih krajev in širše regije," so še zapisali. Poudarili so pomen ohranjanja prisotnosti javnega medija zunaj največjih središč. "Javna radiotelevizija mora prispevati k temu, da različni deli Slovenije niso le geografsko povezani, temveč tudi enakovredno vključeni v javni prostor," so še dodali.

Župani so sklenili, da si želijo, da bi bile vse morebitne spremembe regionalnega programa "premišljene, transparentne in sprejete ob upoštevanju pomena, ki ga ima lokalno in regionalno novinarstvo za prebivalce Primorske".

Novinarji aktiva slovenskega programa TV Koper so v začetku septembra opozorili na pridobljeni dokument pod krinko statutarnih sprememb. Dokument naj bi predvideval ukinjanje regionalnih radijskih in televizijskih programov v Kopru in Mariboru ter preobrazbo manjšinskih programov v vsebine za avtohtono narodno skupnost.

Uprava Radiotelevizije Slovenija je v odzivu za STA takrat odločno zavrnila vse navedbe novinarjev in sindikatov. Predlagane spremembe so po pojasnilih uprave zgolj jasno definirale minimalni obseg javne službe.