Ankaranski župan Gregor Strmčnik je na današnji novinarski konferenci predstavil uradne državne dokumente, s katerimi želi podkrepiti junijska razkritja občine o načrtovanem podaljšanju drugega pomola in novih tankerskih privezih v Koprskem zalivu. Po njegovih besedah dokumenti kažejo, da podaljšanje Pomola II proti zahodu, ureditev novih privezov za tekoče tovore in možnost pretovora utekočinjenega naftnega plina (UNP) niso zgolj scenariji iz interne dokumentacije, ki jo je občina predstavila junija, temveč imajo podlago v državnem prostorskem načrtu.
ANKARAN Z NOVIMI DOKAZI, STRMČNIK: "Širitev drugega pomola in novi tankerski privezi niso le interni scenariji"
Ankaran
Današnja podoba Luke Koper; po državnih dokumentih, ki jih je predstavil ankaranski župan Gregor Strmčnik, je proti zahodu predvideno podaljšanje Pomola II ter ureditev dodatnih privezov za tekoče tovore.
Strmčnik se je danes znova vrnil k dokumentaciji, ki jo je Občina Ankaran javnosti predstavila 2. junija. Takrat je razkrila projektno nalogo za novo privezno mesto za tankerje zahodno od zaključka drugega pomola ter korespondenco med Luko Koper in Petrolom. Po navedbah občine naj bi projekt predvideval približno 500-metrsko podaljšanje drugega pomola in dodatna privezna mesta, ki bi segala še več sto metrov proti zahodu v Koprski zaliv.
Po razkritju je Luka Koper navedbe zavrnila in sporočila, da predstavljeno gradivo ne pomeni načrtov za novo tankersko pristanišče oziroma plinski terminal. Družba je pozneje projektno nalogo, ki jo je predstavil Strmčnik, označila za osnutek strokovnih aktivnosti in poudarila, da razvoj pristanišča ne predvideva gradnje plinskega terminala ali skladišč za UNP.
Gregor Strmčnik, župan Občine Ankaran
Strmčnik: Podlaga je že v državnem prostorskem načrtu
Ankaranski župan je danes odgovor na takšne navedbe iskal predvsem v državnem prostorskem načrtu (DPN) za koprsko pristanišče, ki ga je vlada sprejela 16. junija 2011. Gre za še vedno veljaven prostorski akt, objavljen v Uradnem listu št. 48/2011, njegov grafični in spremljajoči del pa sta dostopna tudi v državnem prostorskem informacijskem sistemu.
Strmčnik je opozoril predvsem na 16. in 39. člen uredbe. Iz 16. člena izhaja, da je eno od območij terminala za tekoče tovore predvideno na pomolu kot podaljšku drugega pomola. Zahodno od drugega pomola je predvideno območje privezov s pretakalno ploščadjo, dostopom prek mostne konstrukcije in samostojno privezno ploščadjo na morju, ki omogoča hkraten dostop dveh tankerjev.
Tudi 39. člen določa podaljšanje drugega pomola do skupne dolžine 1330 metrov, pomol za tekoče tovore pa naj bi se nadaljeval v njegovem podaljšku. Na severni in južni strani pretakalne ploščadi sta predvidena priveza 17 in 18.
Načrtovano podaljšanje pomola II (za cca. 500m) in izgradnja dodatnega pomola za tekoče tovore in UNP (za nadaljnjih cca. 300-500m) (vir: Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, UL RS št. 48/11, https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED5830; Prostorski informacijski sistem PIS, https://pis.eprostor.gov.si)
Prav povezava med temi določbami in projektno nalogo, ki jo je občina razkrila junija, je po Strmčnikovih besedah bistvena. "Z vso odgovornostjo trdim, da so bile navedbe s tiskovne konference 2. junija točne," je dejal in poudaril, da projektna naloga po njegovem ni nastala brez prostorske podlage, ampak se navezuje na rešitve, ki jih že omogoča državni prostorski akt.
Kot je pojasnil, občina pri tem problematizira predvsem obseg posega. Po njeni razlagi državni dokumenti omogočajo približno 500-metrsko podaljšanje drugega pomola, temu pa bi sledila še infrastruktura za priveze tankerjev v smeri zahoda. Projektna naloga, predstavljena junija, je po Strmčnikovih besedah takšno rešitev podrobneje konkretizirala in predvidela sočasni privez dveh tankerjev, dolgih do 300 metrov.
Spor tudi glede utekočinjenega naftnega plina
Eno ključnih vprašanj ostaja možnost pretovora utekočinjenega naftnega plina. Samo besedilo uredbe DPN iz leta 2011 UNP izrecno ne omenja, Strmčnik pa se pri tej navedbi sklicuje na okoljsko poročilo, pripravljeno v postopku sprejemanja prostorskega načrta. Po njegovih besedah je v njem pri severni strani pretakalne ploščadi omenjen privez za utekočinjen naftni plin.
S tem želi občina ovreči očitke, da je junija neupravičeno govorila o možnosti pretovora plina. "Tudi trditev, da pripravljajo pretovorno tehnologijo za plin, ni bila izmišljena," je poudaril Strmčnik.
V Luki Koper pa so že junija izrecno zanikali, da bi načrtovali plinski terminal ali skladišča za UNP. Takrat so med drugim navedli, da je uprava družbe že leta 2021 potrdila stališče, da izgradnja skladišč UNP ni skladna z DPN, in o tem seznanila Petrol.
"Zaskrbljujoče je, da javnost v pripravo DPN za Luko Koper ni bila ustrezno vključena"
Strmčnik je bil kritičen tudi do načina obveščanja javnosti in odnosa Luke Koper do razkritih gradiv. Kot je dejal, je bila dokumentacija o širitvi pristanišča označena kot poslovna skrivnost, po njenem razkritju pa jo je Luka Koper označila za neverodostojno. Opozoril je tudi, da na vprašanja o korespondenci med Luko Koper in Petrolom ter notranji komunikaciji pri pripravi projektne dokumentacije po njegovih besedah še vedno ni jasnih odgovorov.
"Zaskrbljujoče je, da javnost v pripravo DPN za Luko Koper ni bila ustrezno vključena in da prebivalci slovenske Istre pravzaprav sploh ne vemo, do kod vse naj bi se razširilo koprsko pristanišče," je poudaril Strmčnik. Kritičen je bil tudi do objave grafičnega dela prostorskega načrta, ki je po njegovem mnenju za javnost težko razumljiv.
Ob tem je dodal, da takšno ravnanje spominja na čase, ko se je zainteresirano javnost izključevalo iz odločanja, ter sklenil z ostro oceno: "Kot da je Luka Koper še vedno svojevrstna država v državi."
Nov poziv Kopru, Izoli in Piranu
Občina Ankaran zato ponovno poziva občine Koper, Izola in Piran, naj se pridružijo njenemu nasprotovanju nadaljnjemu podaljševanju drugega pomola proti zahodu, novim tankerskim privezom in morebitni infrastrukturi za pretovor UNP.
Ankaranski občinski svet je takšno stališče soglasno sprejel že maja. Strmčnik je napovedal, da bo županom in občinskim svetom preostalih treh istrskih občin znova poslal pobudo in dokumentacijo, predstavljeno na današnji novinarski konferenci.
Po njegovem bi morale občine skupaj zahtevati spremembo državnega prostorskega načrta tako, da takšnih posegov v prihodnje ne bi več omogočal.
"Koprski zaliv je stvar vseh štirih istrskih občin, vpliva na kakovost življenja prebivalcev slovenske Istre in na vse ostale dejavnosti," je dejal Strmčnik in ponovil stališče Ankarana, da so nadaljnje zasipavanje morja, novi tankerski privezi in pretovor utekočinjenega naftnega plina v Koprskem zalivu nesprejemljivi.
