Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Kritičen do prvih 100 dni vlade

Juri uvodoma spomni, da je v nedeljo minilo 100 dni, odkar je Slovenija vodenje vlade že četrtič predala desnici, konkretno Janezu Janši. Po njegovi oceni so bili dobri trije meseci zaznamovani z izrazitimi političnimi turbulencami, pri čemer nobena poteza vlade ni naletela na odobravanje ali vsaj nekoliko razumevanja opozicijskih strank, še manj pa na navdušenje ljudi.

Ob tem navaja anketo, ki jo je pred dnevi izvedla agencija Mediana. Po njenih rezultatih je 28 odstotkov vprašanih odgovorilo, da vlada dela dobro, 42 odstotkov pa jih je bilo povsem nasprotnega mnenja.

Kaj si o vladi mislita poslanca narodnih skupnosti, po Jurijevih besedah ni znano. "Ni signala. Le tišina," zapiše in vprašanje naslovi predvsem na svojega sonarodnjaka Feliceja Zizo, ki je po njegovem mnenju skupaj z madžarskim poslancem Ferencem Horvathom prispeval k ustoličenju Janševe ekipe.

Juri poudarja, da dokaza za Zizov glas nima, saj je bilo glasovanje tajno, vendar dvomi, da Ziza ni bil med 51 poslanci, ki so glasovali za. Dodaja, da je Ziza takšno podporo napovedoval že na Radiu Koper-Capodistria in ob tem spomni na pregovor, da kdor molči, se strinja.

"Molk našega poslanca se temu ne pritiče"

Juri svojo kritiko usmeri predvsem v odnos aktualne vlade do dogajanja v Gazi in na Zahodnem bregu. Ob tem poudarja, da je italijanska narodna skupnost tradicionalno predana vrednotam miru, spoštovanja življenja, človekovih pravic, sobivanja in medsebojnega spoštovanja.

Po njegovem mnenju teh vrednot pri Janši in njegovi vladi ni mogoče prepoznati oziroma jih, kot zapiše, vsakodnevno teptajo, zato meni, da se molk poslanca italijanske narodne skupnosti temu ne pritiče.

Juri navaja 75.000 palestinskih civilistov, ubitih v Gazi, med njimi 20.000 otrok in 16.000 žensk, ter še 1.500 žrtev med humanitarnimi delavci, zdravstvenim in reševalnim osebjem ter novinarji. Po njegovih navedbah Janševi ministri z njim na čelu za te žrtve krivijo Hamas ali jih obravnavajo kot kolateralno škodo, s čimer po Jurijevem mnenju podpirajo genocidno in segregacijsko politiko Netanyahujevega režima tako v Gazi kot na Zahodnem bregu.

Ob tem izpostavlja tudi poimenovanje Judeja in Samarija, ki ga uporabljata izraelski premier in Janša ter ga po Jurijevih besedah mednarodna skupnost zavrača, ker nasprotuje rešitvi palestinskega vprašanja po formuli dveh držav.

Kritičen do Janševega odnosa do protestnikov

Juri ocenjuje, da se je Janša poistovetil s politiko sedanje izraelske vlade, in izpostavlja njegov sprejem izraelskega zunanjega ministra Gideona Sara, ki ga označuje za enega od Netanyahujevih jastrebov. Sa'ar je prejšnji teden prišel v Ljubljano na odprtje prvega rezidenčnega veleposlaništva Izraela.

Juri opozarja tudi na odziv predsednika vlade na več tisoč mirnih protestnikov, ki so demonstrirali v podporo Palestincem oziroma proti, kot ga sam označuje, "sramotnemu 180-stopinjskemu preobratu" aktualne vlade v odnosih z Izraelom v primerjavi s prejšnjo vlado.

Po Jurijevih navedbah je Janša proteste označil za "refleks levičarskega antisemitizma", ki naj bi bil v porastu in naj bi ga financirali tuji interesi "z recikliranim iranskim denarjem". Juri njegovo stališče povzame z besedami, da Janša vsakogar, ki kritizira Izrael, ne glede na njegova dejanja, označi za antisemita.

Izpostavil tudi slovenski veto

Juri spomni tudi na dogajanje nekaj tednov prej, ko je Slovenija po njegovih navedbah z vetom – prvim, odkar se je pridružila Evropski uniji – blokirala resolucijo Evropskega sveta, ki je obsojala nasilna dejanja judovskih naseljencev nad palestinskim prebivalstvom na Zahodnem bregu in nadaljnje širjenje nezakonitih naselbin v nasprotju z zadevnimi resolucijami Združenih narodov.

To je bila po njegovi oceni prva nekoliko resnejša in dolgo pričakovana kritika Evropske unije na račun Izraela po treh letih pobijanja, zlorab in trpljenja palestinskega ljudstva, Slovenija pa je bila tista, ki jo je onemogočila.

Juri ob tem navaja še Španijo, Irsko, Ciper in Malto kot štiri članice EU, ki so od začetka ostro nasprotovale Netanyahujevemu režimu. Po njegovih besedah je bila s prejšnjo vlado med njimi tudi Slovenija, krog držav, ki obsojajo ravnanje Izraela, pa se zdaj širi.

"Kam so izginili pozivi k miru?"

Juri se nato ponovno obrne neposredno na Zizo in poudari, da od njega glede vsega naštetega ne sliši in ne bere ničesar.

"Kako to, gospod poslanec?" ga sprašuje. Po Jurijevem prepričanju se nihče, ki ima vest, zavedanje, kanček etike, človečnosti in samospoštovanja, ne more umakniti in skriti v tišino ali se izgovarjati z besedami "Nič ne vem, to ni moja stvar, zaposlen sem z drugimi stvarmi" oziroma podobnimi odgovori.

To po njegovem še posebej velja za nekoga, ki je to oblast izvolil in jo podpira. "Kam so izginili pozivi k miru, sobivanju, spoštovanju človekovih pravic in življenja?" se sprašuje Juri.

Svoje pismo Feliceju Zizi sklene z zahtevo po pojasnilih: "Mislim, Ziza, da si večina tvojih volivk in volivcev, tvojih sonarodnjakov, pojasnili zasluži!"