Praznik je letos še potekal pod imenom dan priključitve Primorske k matični domovini, saj je DZ oktobra 2024 besedo vrnitev zamenjal s priključitvijo, tako da je to praznik priključitve Primorske k matični domovini, in ne več praznik vrnitve Primorske k matični domovini. V državnem zboru pa je vložena pobuda, da bi praznik ponovno preimenovali v dan vrnitve Primorske k matični domovini, čemur predvsem na Primorskem mnogi nasprotujejo zaradi zgodovinskih dejstev.

Na sobotni slovesnosti, ki je potekala na hipodromu Kobilarne Lipica, je sežanski župan Andrej Sila v nagovoru dejal, da v teh dneh veliko govorimo o imenu praznika. "Besede so pomembne, zgodovinska dejstva so pomembna, kolektivni spomin je pomemben. In prav je, da se o tem pogovarjamo. Toda danes nismo tukaj, da bi se delili zaradi ene besede. Tukaj smo zato, da skupaj praznujemo vse tisto, česar nam nobena beseda ne more vzeti," je pozval župan.

Slavnostna govornica v Lipici je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Spomnila je, da so fašistične oblasti v času med obema svetovnima vojnama poitalijančile slovenske šole, zaprle stotine kulturnih, športnih, mladinskih, socialnih in kulturnih društev, gospodarskih zadrug, denarnih zavodov, narodnih domov in knjižnic. "Njihov namen ni bil le uničenje slovenskih ustanov. Z vso silovitostjo so želeli zatreti jedro skupnosti ter jezik, družine, šole, kulturo, spomin, zavest in občutek pripadnosti, torej vse, s čimer so ljudje uresničevali in živeli svojo narodnost," je dejala.

Spomnila je tudi na pesnika Srečka Kosovela, ki je v tem času pustil neizbrisno sled. "Njegova poezija je postala glas generacije, ki se ni želela sprijazniti s svetom krivic, nasilja in odrekanja pravici do lastne identitete," je povedala. Po njenih besedah "Kosovelovi verzi niso le odsev časa, v katerem je živel, temveč tudi izraz nemira, zavesti in upanja generacije, ki je odraščala v času sistematičnega zatiranja in preganjanja."

Državni praznik dan priključitve Primorske k matični domovini je spomin na 15. september 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo. Ta je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske, kamor spadajo Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre.