Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Več plastike, več brazgotin

Raziskovalci so preučevali 30 mladih viharnikov vrste Ardenna carneipes z avstralskega otoka Lord Howe. Pregledali so prvi del njihovega želodca in ugotavljali, kako je količina zaužite plastike povezana s poškodbami tkiva.

Rezultati so pokazali jasen vzorec: več plastike ko so ptice zaužile, izrazitejše je bilo brazgotinjenje njihovega prebavnega trakta. Ko koščki plastike dražijo in poškodujejo želodčno tkivo, se pojavi vnetje. Če se takšno draženje ponavlja, začne nastajati preveč brazgotinskega tkiva, zaradi česar se spreminjata struktura in prožnost želodca.

Raziskovalci so v prebavilih ptic našli tudi naravne neprebavljive snovi, med drugim plovec, vendar pri njih niso zaznali primerljive povezave z brazgotinjenjem. Ugotovitve so tako pokazale, da so bile prav večje količine plastike povezane z obsežnejšo fibrozo.

Poškodovane tudi žleze, pomembne za prebavo

Posledice niso bile omejene zgolj na brazgotine. Z večjo količino zaužite plastike so raziskovalci opazili postopno propadanje cevastih žlez v želodcu, ki imajo pomembno vlogo pri prebavi. Pri močno prizadetih pticah so te žleze lahko izgubile svojo običajno strukturo.

Takšne spremembe lahko vplivajo na prebavljanje hrane in vsrkavanje nekaterih vitaminov, prizadete ptice pa so lahko tudi bolj dovzetne za okužbe in zajedavce. Zaradi brazgotinjenja postane želodec trši in manj prožen, zato ne more več tako učinkovito opravljati svoje naloge.

Posebej ranljivi so mladiči

Posledice so še posebej pomembne pri mladih pticah, saj lahko manj prožen želodec sprejme manj hrane. Natural History Museum navaja, da so predhodne raziskave pokazale, da ima vsaj nekaj plastike v sebi do 90 odstotkov mladih ptic, dobijo pa jo lahko tudi s hrano, s katero jih hranijo starši.

V skrajnih primerih lahko plastika napolni želodec in zavzame prostor za pravo hrano. Ker je ptica ne more prebaviti, lahko zaradi tega zaužije premalo hrane in nazadnje pogine zaradi lakote.

Raziskovalci so odkrili tudi povezavo med plastiko in razvojem mladih viharnikov. Količina plastike je bila povezana z dolžino njihovih kril, število zaužitih koščkov pa z njihovo telesno težo.

"Na zunaj so lahko videti zdrave"

Posebej zaskrbljujoče je, da posledic zaužite plastike na zunaj ni nujno mogoče opaziti. Soavtor raziskave in kustos za ptice pri londonskem Natural History Museum dr. Alex Bond je ob objavi ugotovitev opozoril: "Na zunaj so te ptice lahko videti zdrave, vendar v notranjosti niso v dobrem stanju."

Raziskava je po njegovih besedah pokazala, da lahko uživanje plastike povzroči resne poškodbe prebavnega sistema.

Bolezen so poimenovali plastikoza

Zaradi obsega in značilnosti ugotovljenega brazgotinjenja so raziskovalci bolezen poimenovali plastikoza. The Guardian je ob objavi raziskave leta 2023 poročal, da gre po navedbah raziskovalcev za prvi zabeleženi primer s plastiko povzročene fibroze pri prostoživečih živalih.

Za zdaj je bila bolezen v raziskavi ugotovljena pri eni vrsti morskih ptic na enem območju. Raziskovalci pa so opozorili, da bi lahko zaradi razširjenosti onesnaževanja s plastiko podobne posledice prizadele tudi druge vrste, zato bodo potrebne nadaljnje raziskave.

Natural History Museum prav tako poudarja, da je plastikoza trenutno opisana predvsem v povezavi s prebavnim sistemom ptic. Ugotovitve raziskave zato ne pomenijo, da je bila plastikoza potrjena tudi pri ljudeh. Raziskovalci pa opozarjajo, da rezultati kažejo na resne in doslej slabo poznane posledice zauživanja plastike pri prostoživečih živalih.