Predlog so poslali tudi županu Lorisu Peršuriću. "Aktualna hrvaška oblast obravnava čakavščino kot lanski sneg ali obnovo Banije, zato naj Poreč vsaj malo spodbudi negovanje našega starega jezika," so sporočili poreški SDP-jevci.

Na seji sveta je Tihana Mikulčić z mestnega upravnega oddelka za družbene dejavnosti odgovorila, da bodo predlog obravnavali.

V uradnem pojasnilu piše, da je "v letu 2020 čakavščina postala jezik, ki ga priznava glavna mednarodna akademska organizacija, ki skrbi za klasifikacijo vseh jezikov človeštva. Dobila je tudi svojo jezikovno oznako ISO za identifikacijo čakavščine na vseh področjih. Govorcem čakavščine se s tem zgodovinskim dogodkom utira pot lokalni in nacionalni prepoznavnosti, saj je čakavica do takrat veljala za narečje."

Gre sicer za pobudo nekdanjega župana Istrske županije Steva Žufića. "Želim poudariti, da ta pobuda nima nobene zveze s politiko, temveč z ohranjanjem naše nesnovne kulturne dediščine. Priznanje čakavščine kot svetovnega jezika se je zgodilo leta 2020 in zaradi pandemije ni bilo opazno. Pomembno se nam zdi promovirati in zaščititi čakavščino. Glede na to, da je govorcev vedno manj, se bojimo, da bo jezik izginil v dveh ali treh generacijah. Tudi jaz ne znam več jezika, kot so ga govorili moji starši, predvsem pa se ga moja hči ni imela možnosti učiti," pravi Žufić.

"Naslednji korak bi morala biti uvedba čakavščine v šole, vendar ne na način, da bi otroci recitirali pesmice v čakavščini, ampak da bi se ta poučevala kot obvezni jezik. Tako bi se ohranjala in razvijala. Na Hrvaškem več kot milijon ljudi govori čakavščino in želimo razširiti iniciativo širom Istre in Hrvaške," je še dejal Žufić.

Poudarja, da ima Evropska unija sredstva, ki podpirajo pobude za zaščito nesnovnih kulturnih dobrin. "Če bi angažirali lokalne upravne enote, bi lahko črpali sredstva in jih usmerili v tečaje našega jezika in druge dejavnosti za ohranjanje našega jezika," prenaša Žufićove besede Glas Istre.