"Pričakujemo približno 20 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Bosne in Hercegovine," pravi Jure Gasparič iz DRM Ljubljana. "Vsak od njih bo s svojim objektivom poskušal ujeti najlepše in najbolj zanimive trenutke morskega sveta Piranskega zaliva. Gre za priložnost, da pokažemo lepoto in raznolikost našega morja ter spodbudimo vse, ki jih podvodni svet navdušuje."

Tekmovanje v enem dnevu – tri raznovrstne kategorije

Letos bo prvenstvo potekalo v enem dnevu, kar pomeni, da bodo tekmovalci imeli štiri ure časa, da pod vodo posnamejo fotografije, ki ustrezajo trem kategorijam, ki vsakemu tekmovalcu ponujajo svoj izziv: širokokotna fotografija, riba in makro.

"Pri širokokotni fotografiji je cilj posneti tehnično korektno in umetniško čim lepšo fotografijo z uporabo širokokotnih objektivov z goriščno razdaljo 35 mm ali manj in z zornimi koti od 62° navzgor. Sem spadajo tudi objektivi tipa ‘ribje oko’. Na posnetku je lahko prisoten tudi človek-model, a vsak tekmovalec lahko prijavi le enega ob verifikaciji. Dovoljeni so tudi 'pol-pol' posnetki, kjer je vsaj polovica slike pod vodo," pojasnjuje Gasparič.

V kategoriji fotografija ribe je glavni objekt živa riba (Pisces). "Posnetek lahko prikaže portret ribe, jato ali detajle, kot so oči in luske. Uporabiti je mogoče vse vrste objektivov in dodatkov, kot so predleče, vmesni obročki ali telekonverterji. Gre za kombinacijo tehnične spretnosti in umetniškega izraza," dodaja Gasparič.

Pri makro fotografiji pa je cilj ujeti drobna živa bitja ali detajle podvodne flore in favne, rib pa ni dovoljeno fotografirati. "Tukaj je pomembna natančnost in občutek za podrobnosti, pri čemer naj daljša stranica posnetka ne presega 100 mm naravnega območja. Dovoljena je uporaba vseh vrst objektivov in dodatkov," pojasnjuje Gasparič.

Fotografiranje pod vodo – prava umetnost in izziv

Po njegovih besedah vsaka kategorija zahteva kombinacijo potrpežljivosti, tehnične spretnosti in spoštljivega odnosa do morskega okolja. "Fotografiranje pod vodo je precej zahtevno," pojasnjuje Gasparič. "Aparat je zaprt v podvodnem ohišju, kar onemogoča menjavo objektivov, baterij ali spominskih kartic. Zaradi fizikalnih lastnosti vode barve z globino izginjajo, zato je uporaba luči nujna. Premikanje mora biti izjemno previdno, saj dvignjeni delci iz mulja hitro pokvarijo posnetek. Poleg tega imamo časovno omejen obisk pod vodo, kar poveča pritisk na tekmovalce."

Spoštovanje morskega okolja je ključno

Ustrezen odnos do narave in podvodnega življenja je po njegovih besedah ključnega pomena, saj ne želijo vznemirjati podvodnih organizmov in uničevati naravnega podvodnega okolja: "V nobeni kategoriji ni dovoljeno prinašati predmetov pod vodo, fotografirati mrtvih organizmov, prestavljati flore ali favne, vabljenje rib s hrano ali uničevanje morskih ježkov in drugih živih bitij." Tak pristop zagotavlja, da se tekmovanje odvija trajnostno in odgovorno do morskega ekosistema, hkrati pa spodbuja etično fotografiranje.

Šport, umetnost in promocija slovenskega morja

"Glavni namen tekmovanja je združevanje športnega tekmovanja, umetniškega izraza in promocije slovenskega morja," pravi Gasparič. Tehnični in umetniški izraz fotografije sta po njegovem temelj ocenjevanja, državni prvak pa lahko Slovenijo zastopa tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Po tekmovanju se fotografije objavijo na družbenih omrežjih in v publikacijah, kar pripomore k promociji našega podvodnega sveta in pokaže, kako bogato in raznoliko je slovensko morje.

Tradicija in mednarodni ugled

Tekmovanja v podvodni fotografiji imajo v Sloveniji dolgo tradicijo. "Tekmovanja so bila že v sedemdesetih letih v bivši Jugoslaviji, državno prvenstvo Slovenije pa se je začelo leta 1992, takoj po osamosvojitvi," pojasnjuje Gasparič. DRM Ljubljana je najstarejše slovensko potapljaško društvo in je skozi leta povezovalo rekreativne potapljače, podvodne fotografe in snemalce. Tradicijo še vedno ohranjajo s tem, da organizirajo državno prvenstvo in sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih v podvodni fotografiji.