Na Zavodu za zaposlovanje v Kopru je bilo oktobra 2020 prijavljenih 5.917 brezposelnih oseb, kar je 1.230 oziroma 26 odstotkov več kot oktobra lani. Za primerjavo, v Sloveniji je bilo oktobra 2020 na zavodih za zaposlovanje prijavljenih 15 odstotkov več ljudi kot oktobra lani.

"V primerjavi s septembrom se je brezposelnost znižala za 75 oseb oziroma za 1,3 odstotka. Posledice epidemije se na brezposelnost odražajo z zamikom. Tako se je ob prvem valu število registriranih brezposelnih povečalo aprila in v maju doseglo vrh. Takrat je bilo v evidenci 6.859, to je za 2.084 oseb več kot maja 2019," pojasnjuje vodja območne enote koprskega zavoda za zaposlovanje Nevenka Bandelj.

Že v prvih dneh novembra porast brezposelnosti

Nato se je v poletnih mesecih brezposelnost spet zmanjšala, a so že v prvih dneh novembra zabeležili porast. Največja škoda nastaja v turizmu, gostinstvu in z njimi povezanih dejavnostih, kot je prevozništvo, predelava, kultura. Kot dodaja Bandljeva:

"Po drugi strani so v času sezone največ zaposlovali ravno v gostinstvu. Trenutno je največ potreb v zdravstvu. Veliko povpraševanja po novih delavcih je tudi v predelovani industriji."

Pri malih podjetnikih narašča nelikvidnost in zadolževanje

V nezavidljivem položaju so tudi primorski podjetniki in obrtniki, ki se soočajo s prepovedjo dela v različnih sektorjih. "S tem je povezana naraščajoča nelikvidnost in zadolževanje. Garancijska shema je za marsikoga predraga in zato nedosegljiva, kar bo imelo dolgoročne posledice, saj je struktura regijskega gospodarstva taka, da je skoraj 98 odstotkov mikro in malih podjetij. Ta pa so najbolj ranljiva za nestabilne razmere na trgu," pojasnjuje Robert Rakar, direktor Primorske gospodarske zbornice.

Robert Rakar

Zaradi nejasnosti, kako dolgo bodo trajali ukrepi in v kakšnem obsegu, so odpuščanja pričakovana. "Na drugi strani pa se v sektorjih, kjer lahko teče, soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Naročila so na zelo visoki ravni, vedno več delavcev pa ne more delati, bodisi zaradi okužb ali samoizolacije, ker so bili v stiku z okuženo osebo. Naj poudarim, da nimamo podatka, da bi se kdorkoli okužil na delovnem mestu, ampak gre za okužbe, ki jih zaposleni staknejo izven podjetja," razlaga.

Kot dodatno težavo navaja šolanje na daljavo in zaprtje vrtcev. Mnogi starši zaradi narave dela ne morejo delati od doma, zato ostanejo doma.

Po besedah Rakarja so potrebne bolj izdatne državne subvencije, ne samo za čakanje ali skrajšan delovni čas, ampak tudi za izgubljeni dohodek.

Rakar: smotrno bi bilo začeti z odpravljenjem prepovedi dela

"To dejstvo se bo dolgoročno pokazalo v manjši potrošnji in s tem daljšem obdobju trajanja krize. Prav tako je težava v za zdaj neomogočenem izvajanju hitrih testov v podjetjih, kjer delovni proces teče. Delodajalci bi radi zaposlenim omogočili čim bolj varne razmere za delo, vendar zdravstveno ministrstvo za zdaj še ni izdalo dovoljenj zavodom in zdravnikom medicine dela, da bi lahko opravljali tovrstne teste. Ker se na rezultate testa čaka tudi do 48 ur, mora zaposleni ta čas ostati doma v samoizolaciji," nadaljuje vodja Primorske gospodarske zbornice.

Sicer meni, bi bilo smotrno začeti z odpravljanjem prepovedi dela v sektorjih, kjer podjetniki in obrtniki uspejo zagotavljati varnostne ukrepe. Želijo pa si tudi, da vlada zviša pomoč v obliki pokrivanja fiksnih stroškov.

Posledice so najbolj občutne v prevozništvu, turizmu in gostinstvu ter storitvenih dejavnostih. "Mnogi so v času prvega lock-downa najeli kredite, ki jih zdaj niso več sposobni plačevati. Težava je tudi plačevanje zaposlenih, ki so doma zaradi 'višje sile' oziroma čuvanja otrok, saj je breme 50-odstotne plače v celoti breme delodajalca," zaključuje Rakar.