Sedež podjetja Viaduct d.o.o. se nahaja v Luciji.

Zgodba se je začela leta 2004, ko je Republika Srbska podelila koncesijo podjetju HES Vrbas, hčerinski družbi podjetja Viaduct, registriranega v Luciji, za gradnjo hidroelektrarn na reki Vrbas. A še istega leta je RS podelila novo koncesijo za hidroelektrarno Bočac 2, ki je ovirala prvotni projekt. Viaduct je leta 2014 sprožil arbitražni postopek in leta 2022 zmagal – BiH mora plačati 40 milijonov evrov glavnice in dodatne obresti. Spor pa se zdaj poglablja v resno politično in finančno krizo, ki lahko močno prizadene delovanje države.

Reka Vrbas v Republiki Srbski, kjer bi moralo portoroško podjetje graditi hidroelektrarno.

Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je podjetje Viaduct d.o.o. registrirano v Luciji. Ustanovitelja podjetja, ki nima zaposlenih in ni zavezanec za DDV, sta Boris Goljevšček, ki ima na istem naslovu registrirano tudi podjetje za poslovno svetovanje in storitve ter Vladimir Zevnik.

Firma se dejansko imenuje Viaduct d.o.o. s sedežem v Luciji. Ni niti zavezanec za DDV, nima zaposlenih, pa je sklepala milijonske posle v Bosni in Hercegovini. Kolikor vem, ima v Luciji jahto in stanovanje tudi Milorad Dodik. Ta zgodba bo še zanimiva.https://t.co/nKaftcG5oA

— Dejan Steinbuch (@steinbuch) April 15, 2025

Po poročanju portala N1 BiH je na seji Fiskalnega sveta BiH, ki je potekala v včeraj, premier Federacije BiH Nermin Nikšić vložil veto na predlog, po katerem bi del dobička Centralne banke BiH preusmerili za poplačilo arbitražnega dolga slovenskemu podjetju Viaduct. Predlog je bil mišljen kot rešitev za več kot 70 milijonov evrov visok dolg, ki ga BiH dolguje zaradi izgubljenega arbitražnega spora z Viaduktom, a Nikšić je to odločno zavrnil.

Ostro zavračanje odgovornosti s strani Federacije BiH

Nikšić je poudaril, da Federacija BiH ne bo poravnala dolga Republike Srbske, saj je slednja leta 2017 brezpogojno podpisala dogovor o poravnavi vseh morebitnih finančnih obveznosti, povezanih s koncesijami. "Federacijskega denarja ne bomo dajali separatistom iz Republike Srbske za poravnavo njihovih dolgov – pika," je bil jasen Nikšić in dodal, da se Republika Srbska spomni države le takrat, ko je treba kriti stroške.

Možne posledice za nadzor zračnega prostora

Minister za promet in zveze Edin Forto je že pred sejo napovedal, da Federacija predloga ne bo podprla, saj bi bil odvzem sredstev iz dobička centralne banke škodljiv zanjo. Ker do dogovora ni prišlo, naj bi svet ministrov BiH na naslednji seji razpravljal o drugih rešitvah, s katerimi bi preprečili ohromitev Agencije za letalsko navigacijo BiH (BHANSA).

Predsedujoča sveta ministrov Borjana Krišto se sicer strinja, da mora dolg biti poravnan, vendar meni, da bi bilo to treba izvesti skozi spremembe državnega proračuna. Namestnik ministra za finance Muhamed Hasanović pa opozarja, da BiH trenutno posluje z začasnim financiranjem, zaradi česar ni mogoče spremeniti proračuna. Vendar pa finančni predpisi omogočajo nujna sredstva za delovanje institucij, kar pomeni, da bi bilo preusmerjanje sredstev iz centralne banke zakonito.

Dolg narašča – tudi grožnje z zasegom

Medtem dolg BiH do Viaducta dnevno naraste za približno 9.000 evrov obresti, skupni znesek pa zdaj presega 70 milijonov evrov. Viaduct je že zagrozil z zasegom nepremičnin Centralne banke BiH v Banja Luki, Mostarju in Brčkem. Prav tako obstaja nevarnost, da bo Eurocontrol ustavil financiranje BHANSA, kar bi lahko ohromilo zračni promet v BiH.

Zaposleni v BHANSA, zlasti kontrolorji zračnega prometa, so že izrazili resno zaskrbljenost nad neodzivnostjo oblasti in pozvali k hitri rešitvi, preden finančna kriza resno prizadene bosansko-hercegovsko letalstvo.