Kot je povedal glavni izvršni direktor GZS in državni svetnik Mitja Gorenšček, z vetom "ne bi veliko pridobili", saj bi v najboljšem primeru "profitirali en dan". Rok za uveljavitev zakona je tako ali tako sedem dni, zato veto po njihovem mnenju ni racionalen.

Delodajalske organizacije pa gredo naprej z ustavno presojo. Katerih členov, še ni povsem jasno. Oprli se bodo na načelo svobodne gospodarske pobude, oporekali bodo omnibus pristopu ter postopku sprejemanja zakona. Pri tem se bodo sklicevali tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je izrazila številne pomisleke.

Delodajalci so se povezali z ustavnimi pravniki, ki do konca prihodnjega tedna pripravljajo pravno mnenje, ki ga bodo predložili državnemu svetu. Na tej podlagi bo DS zahteval ustavno presojo člena in tudi začasno zadržanje do končne odločitve. Zahtevo je mogoče vložiti šele po objavi zakona.

Ustavni pravnik Igor Kaučič je ocenil, da je zadržanje "zelo malo verjetno", saj gre za izjemno restriktiven ukrep in ker dosedanja praksa hitrega zadržanja skoraj ne pozna. Po njegovi presoji je manj verjetno, da bi ustavno sodišče poseglo po takšnem ukrepu.

Na to se je Gorenšček odzval z besedami: "Upanje umre zadnje." Možnost po njegovem mnenju obstaja, čeprav je majhna. Spomnil je tudi na leto 2021, ko je ustavno sodišče na zahtevo sindikatov začasno zadržalo izvajanje členov zakona o delovnih razmerjih glede upokojitve starejših delavcev. "Mi bomo poskusili izkoristiti maksimalno," je dodal.

Medtem ostaja socialni dialog okrnjen. Rešitve za zaostrene odnose bodo iskali na izrednih sejah kolegija ESS, prva bo v torek.

Poslanci so v torek podprli zakon, ki prinaša obvezno božičnico v višini polovice minimalne plače, zimskega regresa, spremembe pri normirancih in izplačilo 150-evrskega dodatka upokojencem. Božičnica v višini 639 evrov naj bi bila izplačana do 18. decembra, najpozneje pa do konca marca.