Bajec se je dotaknil tudi postavk za nadzor projekta, ki skupaj znašajo približno 50 milijonov evrov. "Mi menimo, da teh 50 milijonov evrov ni najbolje obrazloženo," je izpostavil. V investicijskem programu so se obregnili tudi ob predvidena sredstva za nepredvidljiva dela. "Mi verjamemo in se nam zdi tudi normalno in priporočljivo, da se pri tako velikih projektih predvidijo neka nepredvidena dela, ki naj bi projekt zavarovala pred tem, da se kaj zgodi," je izpostavil Bajec, pri tem pa izpostavil, da je teh nepredvidenih del pri drugem tiru "relativno dosti, čez 100 milijonov evrov".

Z vidika sveta za civilni nadzor se po Bajčevih besedah postavi vprašanje, kako je bil ta projekt doslej pripravljen. "Namreč, če kaj, je Slovenija močna na krasoslovju in če kaj, se je naredilo dovolj geoloških in drugih raziskav. Seveda nikoli ne moremo biti 100-odstotno prepričani, da se bodo naša predvidevanja uresničila, v vsakem primeru pa je tak velik znesek lahko vprašljiv z vidika, koliko smo vložili v projekt in priprave, pa kljub temu taka velika rezerva," je dodal.

V svetu za civilni nadzor se bojijo še, da bi se lahko pri drugem tiru razvila "birokratska logika". "To pomeni, da če investicijski program predvidi neko številko, bodo tisti, ki so zadolženi za izvedbo projekta, počrpali natanko toliko. In če je za projekt predvidenih sedem let, bodo točno toliko časa porabili, čeprav mi menimo, da bi bil optimalni rok pod tem," je pojasnil.

Pintar je izpostavil tudi vprašanje odlaganja izkopanega materiala, kjer je, kot je dejal, odprta še cela vrsta vprašanj, stroški pa so upoštevani v nenavadno velikem obsegu. "V stalnih cenah 45 milijonov evrov in v tekočih cenah 50 milijonov. Na to so dane rezerve in smo že pri 55 milijonov. Za nas ta podatek ni pojasnjen," je poudaril.

Več vprašanj imajo po Pinterjevih besedah tudi pri dveh virih financiranja projekta, pribitku na cestnino za tovorna vozila na določenih delih avtocest in taksi na pretovor v Luki Koper. "Izhodiščni podatek je, da bo ta pribitek letos predstavljal dobrih 14 milijonov evrov. Vlada je decembra sprejela sklep, da bo ta pribitek pobirala do leta 2053, hkrati pa v Evropi prosi za soglasje, da bi ga pobirala do 2063. Če izhodiščni podatek 14 milijonov potegnemo po posebni metodologiji izračuna prirastka transporta, potem bo do leta 2053 iz tega naslova pobranih 700 milijonov evrov, če bo odobreno pa do leta 2063 milijarda evra," je opisal Pintar.

Civilne nadzornike je zmotilo, da investicijski program iz naslova pribitka na cestnino ves čas vztrajno obračunava vir v višini 122 milijonov evrov, torej zbran denar do leta 2026, ko naj bi bil drugi tir končan. "Niti z eno črko ni nikjer zaslediti, zakaj se ta vir ne ugasne 2026 in kaj bo s temi sredstvi," je izpostavil in dodal, da je podobno s takso na pretovor.