Še danes je v javni obravnavi predlog izhodišč za obdavčitev premoženja, po katerih bi bila obdavčena vsaka stanovanjska nepremičnina, v kateri njen lastnik ne prebiva. Po za zdaj znanih odzivih ta predlog nima veliko privržencev, nazadnje so ga pred tednom dni kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo ocenili socialni partnerji.
DAVEK NA NAPREMIČNINE: Izteka se javna obravnava predloga
Slovenija
Po predlogu izhodišč, ki so jih pripravili na finančnem ministrstvu, bodo predmet obdavčitve stanovanjske nepremičnine na območju Slovenije, to so stanovanja, hiše in stavbna zemljišča. Zavezanci bodo tako fizične kot pravne osebe. Prva nepremičnina, kjer ima lastnik prijavljeno stalno prebivališče in v kateri dejansko živi, bo ne glede na kvadraturo davka povsem oproščena. Za preostale je davčna stopnja predlagana v višini 1,45 odstotka od posplošene tržne vrednosti po podatkih geodetske uprave.
Se pa bodo obveznosti plačila novega davka lahko deloma ali v celoti izognili tisti, ki svoje nepremičnine oddajajo v najem na podlagi najemne pogodbe. Davek od nepremičnine se bo namreč znižal za 25 odstotkov prijavljenih dohodkov za odmero dohodnine iz oddajanja v najem. S tem naj bi se po pričakovanjih finančnega ministrstva spodbudilo prijavljanje dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in prijavljanje pravilnih višin najemnin.
Ta ugodnost bo veljala le za fizične osebe. Za pravne osebe, ki oddajajo stanovanjske nepremičnine v najem, in samostojne podjetnike, ki nepremičnino oddajajo v najem v okviru svoje dejavnosti, namreč možnost znižanja davka ni predvidena.
Na te predloge se je kmalu po predstavitvi plaz kritik. V občinah se denimo bojijo, da bodo ostale brez vira financiranja. Čeprav nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ostaja, je namreč zaradi podvajanja ob obdavčitvi stanovanjskih nepremičnin predlagana ukinitev trenutnega davka od premoženja za stanovanjske površine, večje od 160 kvadratnih metrov, ki se danes prav tako steka v občinske proračune.
V Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri GZS nepremičninski davek podpirajo, a ne kot dodatni davek, pač pa bi moral nadomestiti vse dosedanje premoženjske davke. Direktorju zbornice Boštjanu Udoviču se zdi predlagana davčna stopnja zelo visoka, sam bi jo predlagal v višini nekaj promilov vrednosti nepremičnine. Najemniški trg pa bi po njegovem mnenju spodbudilo predvsem znižanje obdavčitve najemnin ter izboljšanje pravnega položaja najemodajalcev.
Če bo davek uveden v taki obliki, kot je predlagan, bo prišlo do zvišanja najemnin, se je Udovič v nedavnem Delovem podkastu strinjal z davčnim strokovnjakom Ivanom Simičem. Slednji je tudi menil, da če želi vlada obdavčiti premoženje, potem naj obdavči vse premoženje, ne le stanovanjskih nepremičnin.
Ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik pa je v zapisu na omrežju X opozoril, da je vlada povsem spregledala odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, ki se nanaša na davek na nepremičnine in iz katere izhaja, da je sedanji predlog davka na nepremičnine zelo verjetno tudi v nasprotju z ustavo. Bolj smiselna od sedanjega predloga se mu zdi obdavčitev le vrednosti nepremičnin nad določenim zneskom, obdavčitev glede na število nepremičnin pa je označil za vsebinski in ekonomski nesmisel.
Precej ostri so bili na nedavni seji Ekonomsko socialnega sveta socialni partnerji. Tako predstavnikom delodajalcev kot sindikatov se je zdel predlog izhodišč preveč splošen oziroma pomanjkljiv, podvomili so tudi, da bomo po tej poti dobili pravo rešitev za kompenzacijo zmanjševanja stroškov dela.
Na finančnem ministrstvu medtem zagotavljajo, da bodo vse prejete odzive temeljito preučili. Vnovič so poudarili, da gre za zdaj zgolj za izhodišča, ki so namenjena temu, da bi bile končne rešitve čim boljše. Namen novega davka je podpreti stanovanjsko politiko in prispevati k bolj učinkovitemu delovanju najemnega trga, so pojasnili. Poudarili so tudi, da pri izhodiščih za novi davek ne gre za nepremičninski davek, ki bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, s katerim lokalne skupnosti skrbijo za kakovostno življenjsko okolje občanov. Kot so zatrdili, gre namreč za obliko premoženjskega davka, ki po svoji funkciji podpira druge družbene politike, v tem primeru stanovanjsko politiko in razbremenitev dela.
Da gre šele za izhodišča za javno razpravo, je v četrtkovi oddaji Tarča na TV Slovenija večkrat ponovil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Po doslej slišanih pripombah ima tudi sam nekaj predlogov za spremembe, in sicer bi obdavčil le nepremičnine nad določeno vrednostjo, stanovanja, ki se oddajajo, bi povsem izločil iz obdavčitve, upošteval pa bi tudi lokacijo nepremičnine.
Komentiraj
Regional priporoča
Novo iz Slovenije
Več kronike
SODBA JE PRAVNOMOČNA: Bistveno nižja kazen zaradi protipravnega odvzema prostosti Božiću
N.J.
-
včeraj ob 21:21
VSI NISO USPELI POBEGNITI POLICISTOM: Nov vandalizem mladostnikov, tokrat po Semedeli
M.U.
-
včeraj ob 12:54
EKSPLOZIVNA NAPRAVA ALI PETARDA? Počilo je na dvorišču nekdanjega agenta FC Koper Andya Bara
T.K.
-
včeraj ob 11:45
po predlogih sodeč in nerazumevanju nepremičninskih podatkov, ki so velikokrat nepopolni in napačni, nekateri predlagatelji nepremičninskega davka, želijo iztržiti še veliko več denarja, kot bi ga sicer s pravilno in popolno evidenco ter dejanskim lastništvom nepremičnin.
Posebej tudi zato, ker se zaenkrat le malokdo zavzema za obdavčitev vseh nepremičnin, seveda z veliko nižjo stopnjo obdavčitve, ki bi približno znašala 0,4% - 0,7%. Tudi obstoječi davek NUSZ - Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča imamo, kljub temu, da je že leta 2014 prenehal veljati, ko je takratna ministrica Alenka Bratušek uvedla davek na nepremičnine, ki je kasneje padel na Ustavnem Sodišču. Tako se do očitno do sprejetja novega zakona, NUSZ lahko le valorizira ali z drugimi besedami povišuje. Sicer je veljavi, da imamo državljani možnosti plemenitenja premoženja na veliko načinov ne le z nakupom nepremičnin, ampak tudi z nakupom vrednostnih papirjev, delnic, obveznic, lahko tudi plemenitih kovin, tudi z depoziti v bankah, naložbami v zavarovalniške produkte, življenjska zavarovanja ter pokojninske police, za kar se seveda vsakoletno plačujejo davki in v določenih primerov tudi dohodnina. dohodnina. . Seveda pa velja, da je potrebno premoženje diverzificirati, kar je tudi eden postulatov za plemenitenje premoženja.
Kolikor pa bi želeli obdavčiti, davek od premoženja, ki ga državljani že do sedaj plačujemo in koliko se bo le-ta razširil na celotno zgoraj opisano premoženje vlagateljev, potem pa je potrebno postaviti zneske, do katerih pa premoženje ne bo obdavčeno, saj bi v nasprotnem primeru, vlagatelji zaćeli množično odprodajati svoje premoženje v drugih oblikah, kar bi pa še povečalo davčno izpostavljenost, saj imamo že sedaj davčno lestvico, ki govori, da smo pri teh oblikah vlaganja in plemenitenja premoženja docela neobdavčeni. Tudi to, bi po vsej verjetnosti pretreslo finančni in borzni trg v Sloveniji.
Ob tem je jasno, da so že sedaj obdavčene nepremičnine, hiše ali stanovanja, ki so večja kot 160m2. V sedanjih predlogih pa je pomembno samo, če lastnik v njej tudi stanuje in živi, tako, da ima to stanovanje ali stanovanjska hiša tudi 300 m2, pa ne bo plačal napremičninskega davka.
Drugi državljan, ki pa ima manjše stanovanje npr. v drugem kraju v izmeri 45m2, pa bo docela po enormni in pretirani davčni stopnji 1,45% v celoti obdavčen. Posebej pa so v tem kontekstu problematična stanovanja, ki so predmet dedovanja po smrti družinskih članov oziroma staršev, saj bodo ravnotako obdavčena, tudi v tem primeru, kolikor je v njih prijavljen družinski član. V takšnih primerih, posebej, če so stanovanja v različnih krajih v Sloveniji, pomeni, da se bodo morali družinski člani seliti v druge kraje in še dodatno bremeniti družinski proračun ter tako zmanjšati družinsko skupnost in še povečali socialne probleme in prispevke.
Kolikor ne bo prisotnih pravih parametrov in cenitev ter varstva pravic najemodajalcev, potem se bo menjavalo lastništvo nepremičnin, povečale se bodo darilne pogodbe, ki so v določenih primerih tudi predmet obdavčitve, kar seveda pomeni polnjenje državne in ne občinskih blagajn, kar bi bilo v določenem % tudi edino pravično. Saj občinske blagajne z predlogom o ukinitvi NUSZ, izgubljajo pomemben del prihodkov, kar bo marsikatere pahnilo v zelo težko finančno preživetje, s tem pa tudi okrnjeno delovanje drugih od tega odvisnih institucij.
Da o drugem premoženju, luksuznih avtomobilih, jahtah, vikendih v tujini, vrednostnih papirjih, plemenitih kovinah, niti ne kaže razmišljati, saj nam ponudba luksuznih nepremičnih v Rezidenci Schellenburg, stanejo tudi do 3,4mio€. V izgradnji pa so tudi stanovanja v Rezidenci Knafelj, ki imajo ceno po 11.600 €/m2 in kolikor bo lastnik bival v takšnem stanovanju, potem po predlogu zakona ne bo obdavčen.
Vsemu temu, bi lahko rekli narobe svet ali pač nedodelan predlog nepremičninskega zakona, saj se številke žel ne izidejo, ko pomislimo, da ima 186.365 lastnikov po eno nepremičnino, 73.915 lastnikov pa po 3 ali več nepremičnin, tako, da bi naj bi 260.280 državljanov plačalo okoli 600mio€ na leto in s temi davki naj bi razbremenili plače zaposlenim?
Zaradi vsega tega pa bi izvajanje take oblika tako pripravljenega nepremičninskega zakona, pomenilo veliko problematičnih posegov v državljanske pravice in svoboščine, zato verjetno ne bo prestalo preizkusov pred US, tako kot že leta 2014.
Zato je verjemite že enkrat čas, da se pred odločitvami temeljito razmisli, pogovori z vsemi deležniki ter vrhunskimi strokovnjaki v nepremičninski stroki ter na tak način v družbi doseže širši konsenz ter večje razumevanje državljanov...
Poslano: 24.01.2025 - 21:13 ; Avtomatska povratnica Prejeto : 25.01.25 ob 09:52:45.