Spomnimo, mlajše dekle že nekaj časa opažajo krajani Olma, ki so se obrnili na naše uredništvo. Kot opisujejo, dekle živi v zelo slabih razmerah, njen avtomobil je poln smeti. Domačini so obvestili policijo, posledično je bil obveščen tudi Zdravstveni dom (ZD) Koper. "Gospa je bila z vidika medicinske strokovne doktrine obravnavana korektno. Ni si želela pomoči, na kar smo aktivirali primerne inštitucije," pove Matej Rubelli Furman z ZD Koper. Zdravniška ekipa je bila na kraju trikrat, vsakič tudi psihiater. 

Večkrat so bili na terenu tudi svetovalni delavci Centra za socialno delo Južna Primorska. "Bilo ji je ponujeno vse, kar je v mreži pomoči na voljo," nam je zatrdila direktorica Tjaša Rodman.

Tjaša Rodman, direktorica CSD Južna Primorska

A da pomoči za zdaj ni sprejela. Ponujena je bila tudi možnost prenočišča, ki jo je izkoristila – a le za eno noč. Do zdaj indikacij za prisilno hospitalizacijo ni bilo. Trenutno na centru za socialno delo tečejo vse aktivnosti; predvsem pa je ključno, da pridobijo zaupanje te osebe. "Nadejamo se, da bomo v kratkem z njo vzpostavili dovolj zaupen odnos, da bo slišala oziroma uvidela, da bivanje v avtomobilu v teh hladnih mesecih, skratka v nobenih mesecih, ni dovolj primerno."

Zakaj se ljudje odločajo za takšna vedenja, ki veljajo za odklonska, pa nam je pojasnila Nina Krohne, psihologinja in raziskovalka Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. "Ozadje je lahko zelo kompleksno. Na eni strani so tu lahko določeni predsodki oziroma prepričanja, da pomoč ne bo koristna, morda so v ozadju neke slabe izkušnje s pomočjo v preteklosti," pove in dodaja, da je teh dejavnikov lahko še več. 

Nina Krohne, psihologinja in raziskovalka UP Inštitut Andrej Marušič

Kako torej lahko pomagamo človeku, ki pomoči – vsaj zaenkrat – ne želi sprejeti? "Gre za nek kompleksen primer, kjer rešitev ni tako enostavna in na dlani. Potrebno je, da ima oseba možnost oziroma da ve, da je pomoč na voljo," pove psihologinja. Da je zavračanje pomoči legitimna pravica vsakega uporabnika, pa izpostavi direktorica CSD. Pa vendar, "bomo vztrajali in se bo zagotovo premaknilo v smeri, da bodo zaščitene pravice in koristi te stranke".

Tudi Sabina Kramar Šporar je kot vodja zavetišča za brezdomne Rdečega križa Koper vsakodnevno v stiku z brezdomnimi osebami. Na vprašanje, kako pomagati, odgovarja: "Vedno obstajajo poti. Individualen, oseben pristop najbrž odpira vrata naprej. Če se potrudimo, lahko sežemo do človeka. In če zavrača vse oblike pomoči, vsaj pogovor." 

Sabina Kramar Šporar, vodja zavetišča za brezdomne, Rdeči križ Koper

Z dobro mero empatije in spoštovanja avtonomije posameznika. V nasprotnem sicer lahko pride do reaktance – če ima človek občutek, da nekdo preveč posega v njegovo svobodo, se lahko vsem tem spodbudam še bolj upre.