Na policiji ugotavljajo nove primere žrtev, ujetih v past kriminalne združbe, ki izkorišča stisko ljudi. Prejeli so še 23 prijav kaznivih dejanj goljufije, povezane z izročanjem denarnih sredstev tretji osebi, je povedal vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto na Policijski upravi Ljubljana Mitja Bartolme.
DELAVNICE, "LIFE COACHING" IN SVETOVANJE PAROM, KI VAS LAHKO SPRAVI OB PREMOŽENJE: Policisti preiskujejo 23 goljufij
Kronika
Na vprašanje, ali gre za žrtve tako imenovane sekte Happy happy, je Bartolme odgovoril, da podatkov o fizičnih in pravnih osebah ne more posredovati. Je pa izpostavil ugotovitev policije, da gre za goljufije, povezane z vlaganjem v lažne posle in z organizacijo tečajev za duhovno oziroma osebnostno rast.
V izjavi za javnost je Bartolme uvodoma spomnil, da so kriminalisti pred štirimi leti stopili na prste kriminalni združbi, ki se je ukvarjala s kaznivimi dejanji s področja gospodarske kriminalitete. Takrat so na Specializirano državno tožilstvo podali 11 kazenskih ovadb zoper 37 fizičnih in pravnih oseb, in sicer za 23 kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril in ravno toliko kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril ter 15 kaznivih dejanj goljufij, povezanih z neplačevanjem kreditov. Pet oseb so pridržali. Večji del preiskave je že zaključen in v zvezi z njo tudi že potekajo postopki na sodišču.
Zdaj pa kriminalisti ugotavljajo, da je žrtev najverjetneje še več. Kot je izpostavil Bartolme, je policija od leta 2018 do danes dodatno prejela še 23 prijav kaznivih dejanj goljufije, ki so povezane z izročanjem denarnih sredstev tretji osebi. Do zdaj je 14 preiskav zaključenih, devet pa jih še poteka. "Skupna ugotovljena premoženjska škoda teh 23 prijav goljufij znaša preko pol milijona evrov. Najvišji do sedaj ugotovljeni vložek posameznega oškodovanca pa je znašal več kot 170.000 evrov," je poudaril Bartolme.
Kriminalisti ugotavljajo tudi, da je omenjena kriminalna združba delovala v okviru širše kriminalne združbe, kjer so storilci prepričevali oškodovance v izročitev z bančnimi krediti najetih finančnih sredstev ter ostalega njihovega premoženja.
"Združba je delovala tako, da so oškodovanci izročali sredstva osumljenim osebam v zameno za osebnostno in poslovno rast, nato pa so jih prepričevali v vlaganja v lažne posle. Vodilnih oseb te združbe ni zmotilo niti dejstvo, da so že potekali kazenski postopki zoper eno izmed oseb, ki se je ukvarjala z isto dejavnostjo, niti takratno obsežno medijsko poročanje o preiskavi," je poudaril Bartolme.
Po njegovih pojasnilih združba deluje tako, da ljudi povabi na različne delavnice, kot so na primer numerološki tečaji, predavanja o osebnosti, poslovni rasti, t.i. "life coaching" ali svetovanje parom. Že med tečaji storilci potencialnim oškodovancem ponujajo programe t. i. osebnostnega reprogramiranja za bolj kakovostno življenje, za katere je treba plačati tudi do 5000 evrov. V nadaljevanju pa storilci z uporabo psiholoških metod prepričujejo oškodovance, da izročijo finančna sredstva s pretvezo, da se bodo na ta način znebili blokad, strahu in dosegli višji osebnostni nivo, da jih bo oblila nova energija in podobno. Potem ko oškodovanci vložijo sredstva, sledijo vedno nova prepričevanja, da vložijo še več in tako sklenejo začaran krog vedno novih vlaganj, je našteval.
Velik izziv za kriminaliste pri preiskovanju kaznivih dejanj pa je tudi dejstvo, da se osebe, ki so združbi izročile denar, niso prepoznale kot oškodovanci in prijav zoper združbo niso podale, je izpostavil Bartolme. Do tega spoznanja so oškodovanci namreč prišli čez nekaj let. "Nekateri pa se še danes ne prepoznajo kot oškodovanci, zato so določeni člani te združbe še vedno aktivni," je izpostavil.
Značilnost storilcev pa je tudi ta, da iščejo ranljive skupine oseb, ki so v težkem življenjskem obdobju, in brezkompromisno izkoriščajo njihovo šibkost za dosego svojih ciljev. Žrtve ob tem poleg izgubljenih finančnih sredstev utrpijo tudi hude finančne in duševne stiske, hujše zdravstvene težave, izgube nepremičnin ali finančne dolgove, katerih posledice občutijo tudi drugi člani družin, je med drugim izpostavil.
Za kaznivi dejanji nedovoljenega sprejemanja oz. nedovoljenega dajanja daril je predpisana zaporna kazen od šestih mesecev do šestih let, za kaznivo dejanje goljufije pa v tem primeru od enega do osmih let.