V izključni ekonomski coni ima Slovenija še naprej svobodo plovbe, preletov in polaganja cevovodov, je pojasnil. "Ker sta v Jadranu izključni ekonomski coni dveh članic EU, so to ribiške vode EU, tam velja skupna ribolovna politika in v okviru kvot, ki jih ima Slovenija, se tam še vedno lahko opravlja ribolov," je pojasnil.

Povedal je še, da se Slovenija z Italijo in Hrvaško stalno usklajuje. Spomnil je, da je bilo vzpostavljeno tristransko sodelovanje Slovenije, Hrvaške in Italije, v okviru katerega se srečujejo zunanji ministri in se tudi dogovarjajo glede skupnega upravljanja tega dela Jadranskega morja. Gre za vrsto interesov, od plovbe, ribolova, zato je tristransko sodelovanje zelo pomembno.

Dejal je še, da si Slovenija prizadeva za naslednje srečanje zunanjih ministrov čim prej.

Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 v 123. členu vsem obalnim državam nalaga, da se usklajujejo. Slovenija te svoje pravice zasleduje. Njeni interesi so, da se zagotavlja predvsem neovirana plovba, da se lahko izvajajo vojaške vaje in zaščita z okoljskega vidika. "Tako da smo vse te naše interese zavarovali," je dejal.

Pojasnil je še, da ta konvencija državam daje možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale. "Slovenija z arbitražno razsodbo te pravice ni dobila, zato, ker ni imela neposrednega stika z odprtim morjem, ima pa ga še vedno preko območja stika," je dejal.

Italija je postopek za razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranskem morju sprožila leta 2020. Potem ko je Hrvaška januarja 2021 vzpostavila svojo izključno ekonomsko cono, pa sta leta 2022 Zagreb in Rim podpisala še sporazum o razmejitvi cone, ki je začel veljati lani.