Strmčnik je poudaril, da Občina Ankaran vztraja pri navedbah, ki jih je predstavila že v začetku junija. Pri tem se sklicuje na DPN iz leta 2011, njegov grafični del in spremljajoče okoljsko poročilo. Po razlagi občine dokumentacija predvideva možnost podaljšanja drugega pomola proti zahodu, v smeri Ankarana, ter območje privezov za tekoče tovore. V okoljskem poročilu je med drugim omenjen tudi privez za utekočinjeni naftni plin (UNP).

"Z vso odgovornostjo trdim, da so bile navedbe s tiskovne konference 2. junija točne," je dejal Strmčnik. Ob tem je opozoril tudi na vprašanje vključevanja prebivalcev v odločanje o prihodnjem razvoju pristanišča. Po njegovih besedah javnost pri pripravi prostorskega načrta ni bila ustrezno vključena, zato prebivalci slovenske Istre nimajo dovolj jasne slike o tem, kakšen razvoj pristanišča veljavni dokumenti dejansko dopuščajo.

Ankaran želi podporo drugih treh istrskih občin

Ankaran se zato ne želi ustaviti zgolj pri opozarjanju na dokumentacijo. Ankaranska občina je župane in občinske svete občin Kopra, Izole in Pirana ponovno pozvala, naj se do vprašanja opredelijo. Želijo, da bi se jim druge istrske občine pridružile pri nasprotovanju podaljšanju Pomola II proti zahodu, novim tankerskim privezom ter dodatni infrastrukturi za pretovor tekočih tovorov.

Ankaranski občinski svet je svoje stališče sprejel že maja, ko je soglasno nasprotoval takšnim posegom. Strmčnik zdaj pričakuje, da bodo dokumentacijo obravnavale tudi druge občine oziroma njihovi občinski sveti.

Drugačno razlago prostorskih dokumentov medtem predstavljajo v Luki Koper. Tam zavračajo navedbe o načrtovanju plinskega terminala oziroma novih skladišč za utekočinjeni naftni plin. Poudarjajo, da pretovor naftnih derivatov v pristanišču poteka že desetletja, pri prihodnjih posegih na področju tekočih tovorov pa naj bi šlo za posodobitev obstoječe dejavnosti, med drugim zaradi izboljšanja varnosti in zmanjševanja okoljskih tveganj.

Prav različni interpretaciji dokumentov odpirata vprašanje, kaj veljavni DPN dejansko omogoča in kakšen razvoj pristanišča bi bil v prihodnjih letih lahko izveden. Ankaran ob tem zagovarja spremembo prostorskega načrta, s katero bi iz njega izločili možnosti za posege, ki jim občina nasprotuje.

Regional po odgovore v Koper, Izolo in Piran

Ker Strmčnik k skupnemu odzivu poziva vse štiri istrske občine, smo danes na Mestno občino Koper ter občini Izola in Piran naslovili več vprašanj. Med drugim nas zanima, ali so prejele ponovni poziv in dokumentacijo Občine Ankaran ter kako se nameravajo nanju odzvati.

Župane oziroma občinske uprave smo vprašali tudi, kakšno je njihovo stališče do morebitnega podaljšanja Pomola II proti zahodu in dodatnih privezov za tankerje ter ali podpirajo pobudo Ankarana za skupno nasprotovanje takšnim posegom.

Zanimalo nas je še, ali bodo dokumentacijo uvrstili na dnevni red občinskih svetov in ali bi podprli sklep, s katerim bi zahtevali spremembo državnega prostorskega načrta. Občine smo vprašali tudi, kako ocenjujejo nasprotujoči si razlagi Ankarana in Luke Koper ter ali je bila lokalna javnost doslej dovolj vključena v odločanje.

Med vprašanji je tudi možnost skupnega sestanka županov in predstavnikov občinskih svetov vseh štirih istrskih občin, na katerem bi poskušali oblikovati skupno stališče o prihodnjem razvoju pristanišča in Koprskega zaliva. Odgovore Kopra, Izole in Pirana bomo predstavili po njihovem prejemu.