ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

El Niño bi lahko dosegel izjemno moč

El Niño je povezan z nadpovprečno toplimi vodami v tropskem delu Tihega oceana, spremembe v oceanu in ozračju pa vplivajo na velike vremenske vzorce tudi daleč od Pacifika. Severe Weather Europe piše, da se trenutno razvija zelo močan oziroma tako imenovani Super El Niño, ki bi lahko dosegel vrhunec pred začetkom zime oziroma na njenem začetku. Analiza modela ECMWF kaže na možnost izjemno močnega dogodka.

Pri El Niñu se spreminjajo tudi položaj in moč zračnih tokov, kar vpliva na poti območij nizkega zračnega tlaka, padavine in temperature. Njegov neposredni vpliv je izrazitejši v Severni Ameriki, medtem ko je povezava med El Niñom in zimskim vremenom v Evropi bolj zapletena.

Ob preteklih zelo močnih dogodkih El Niño je bilo v Evropi praviloma manj snega predvsem na severozahodu, jugu in v severnem delu srednje Evrope. Eden od razlogov je milejši zahodni zračni tok z Atlantika, zaradi katerega so temperature marsikje previsoke za dolgotrajnejšo snežno odejo. Vsaka zima pa se razvije drugače, zato zgodovinska povprečja niso napoved posameznega leta.

Model ECMWF kaže na manj snega v večjem delu Evrope

Prve napovedi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) za zimo 2026/2027 kažejo na razmeroma šibko snežno sezono v Evropi. Na večjem delu celine model predvideva manj snega od dolgoletnega povprečja, izjema pa so nekateri višje ležeči predeli, zlasti Alpe, ter hladnejša območja na severu in severovzhodu.

Za smučarsko sezono bi lahko bili zato posebej pomembni nadmorska višina in geografska lega. Milejši atlantski zračni tok zmanjšuje možnosti za sneg v nižinah in na srednjih nadmorskih višinah, medtem ko so razmere v Alpah nad približno 1800 do 2000 metri precej ugodnejše za dobro naravno snežno odejo.

Kaj kažejo napovedi za december, januar in februar?

Po napovedi ECMWF naj bi bilo decembra v večjem delu evropskih nižin manj snega od povprečja, izjema je skrajni sever. Zahodni do jugozahodni zračni tok bi lahko prinašal dovolj padavin, vendar tudi višje temperature. V Alpah model kljub temu kaže na območja z več snega.

Januarja se slika ne spremeni bistveno. Južni greben visokega zračnega tlaka in zahodni tok naj bi vztrajala, vendar se v delih vzhodnega dela srednje Evrope pojavljajo območja, kjer bi lahko bilo snega več od povprečja.

Tudi februarja model kaže na precejšnje pomanjkanje snega v večjem delu srednje, zahodne, severozahodne in južne Evrope, boljše možnosti pa ostajajo na severu in severovzhodu. Podpovprečna količina snega ne pomeni, da snega sploh ne bo, temveč da bi ga lahko zapadlo manj od dolgoletnega povprečja.

UKMO napoveduje pozen začetek snežne sezone

Podobno kaže tudi sezonski model britanske meteorološke službe UKMO, ki zajema obdobje od novembra do januarja. Po njem naj bi v večjem delu Evrope zapadlo manj snega kot običajno. Za višje predele srednje Evrope pa napoveduje še nekoliko manj snega kot model ECMWF.

Novembra model kaže na pozen začetek snežne sezone, saj je na večini območij napovedana podpovprečna količina snega. Tudi decembra večina celine ostaja pod povprečjem, čeprav se na nekaterih višjih območjih pojavljajo možnosti za več snega. Januarja večjega izboljšanja v višjih predelih srednje Evrope ne kaže, medtem ko so možnosti za več snega boljše na severu in severovzhodu.

Oba modela se tako ujemata glede splošnega trenda podpovprečne snežne sezone v Evropi. Pomembno vlogo naj bi imela območje visokega zračnega tlaka na jugu in območje nizkega zračnega tlaka nad severnim Atlantikom, ki bi proti celini usmerjala milejši zahodni zrak.

Za Alpe napovedi vendarle niso tako črnoglede

Drugačen pogled ponuja OpenSnow, ki opozarja, da El Niño na vreme v Evropi ne vpliva tako neposredno kot v Severni Ameriki, zato so dolgoročne napovedi za evropsko zimo bolj negotove. Po njihovi napovedi bi lahko v osrednjem delu Alp, od Francije do zahodne Avstrije, zapadlo več snega od povprečja, medtem ko je za italijanske Dolomite takšna možnost manj izrazita.

Hkrati naj bi bile temperature v osrednjem delu Alp višje od običajnih. Zaradi tega bi se lahko meja sneženja občasno dvignila, kar pomeni, da bi lahko na nižje ležečih smučiščih namesto snega padal dež. V francoskih in švicarskih Alpah bi lahko bilo padavin več od povprečja, za avstrijske in italijanske Alpe pa za zdaj ni jasno, ali bo padavin več ali manj kot običajno.

V avstrijskih Alpah je nekoliko več možnosti, da bo snega več od povprečja, predvsem na zahodu oziroma na Tirolskem. Ker so tudi tam napovedane višje temperature, bi se lahko na nižje ležečih smučiščih meja sneženja dvignila, zato bi lahko namesto snega občasno padal dež.

Napovedi še niso dokončne

Čeprav prvi modeli za številne dele Evrope kažejo milejšo in manj sneženo zimo od običajne, predvsem v nižinah in na srednjih nadmorskih višinah, je za zanesljive napovedi posameznih sneženj ali razmer na določenem smučišču še prezgodaj. Sezonske napovedi vsebujejo veliko negotovosti, saj številnih atmosferskih dejavnikov ni mogoče zanesljivo napovedati več mesecev ali celo tednov vnaprej. Zato jih je treba razumeti predvsem kot prve smernice za možen potek zime 2026/2027 in ne kot dokončen scenarij.