Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Grabar se z meteorologijo ukvarja več kot štiri desetletja, zato lahko današnje razmere primerja z obdobjem, ko so bile poletne temperature nad 30 stopinj Celzija že razumljene kot izrazita vročina. Kot je povedal za Glas Istre, so bile temperature okoli 35 stopinj nekoč precej redkejše, 40 stopinj pa skoraj nepredstavljivih. Danes pa so daljša obdobja s temperaturami nad 30 stopinj precej pogostejša.

Ekstremna vročina vse bolj vpliva na vsakdanje življenje

Po njegovih besedah ekstremna vročina ni le vprašanje neprijetnega vremena, ampak vse bolj vpliva tudi na vsakdanje življenje, delo in zdravje ljudi.

Grabar za Glas Istre opozarja, da so tako visoke temperature fizično zelo obremenjujoče in da pričakuje nadaljevanje segrevanja. Posledice bi lahko bile še posebej izrazite za prihodnje generacije.

Kot pomemben dejavnik za območje Istre in širšega Sredozemlja izpostavlja vse pogostejše vdore toplega zraka iz Afrike. Po njegovi oceni je za ta del Evrope ta vpliv pomembnejši od neposrednega vpliva pojava El Niño, o katerem se v javnosti pogosto govori ob razpravah o temperaturnih ekstremih.

Topel del leta od maja do oktobra

Grabar opaža tudi spremembe v sami razporeditvi letnih časov. Kot je pojasnil za Glas Istre, se topel del leta vse bolj razteza od začetka maja pa vse do konca oktobra, medtem ko je hladnejši del leta krajši in milejši.

Vmes sicer še vedno prihaja do vdorov hladnejšega zraka, ploh in neviht, a splošna slika po njegovih besedah kaže na daljše toplo obdobje ter izrazitejšo delitev leta na topel in bolj deževen del.

Spremembe opaža tudi pri suši. Sušna obdobja naj bi trajala dlje, temperature so višje, zime pa blažje kot nekoč. Prav letošnja vročina je po njegovih navedbah pokazala, kako obremenjujoče je lahko večdnevno oziroma dolgotrajnejše obdobje s temperaturami okoli 40 stopinj ali več.

Vse manj snega

Trend se po njegovih besedah ne kaže le v Istri. V pogovoru je opozoril tudi na zmanjševanje količine snega v višjih predelih Evrope, vključno z Alpami. V nižinah je sneg vse redkejši, spremembe pa so opazne tudi višje.

Grabar vse skupaj umešča v širši trend segrevanja, ki ima po njegovem dolgoročne posledice ne le za vreme, ampak tudi za gospodarstvo, turizem, kmetijstvo in vsakodnevno življenje prebivalcev.

Skoraj vse v zvezi s poletjem postaja ekstremno

Grabar je za Glas Istre poudaril še, da se poletja ne spreminjajo zgolj v smislu nekoliko višjih povprečnih temperatur. Opaža kombinacijo daljših suš, zelo visokih temperatur in daljših vročinskih obdobij.

Njegovo opozorilo je zato predvsem dolgoročno: če se bodo takšni trendi nadaljevali, bodo posledice čutili različni deli družbe, od zdravstva in gospodarstva do ljudi, ki bodo morali življenje prilagajati daljšim in bolj vročim poletjem.