Evropski diplomati so zavrnili poziv Donalda Trumpa, naj Evropa sodeluje pri zagotavljanju varnosti v Hormuški ožini. Na srečanju zunanjih ministrov EU v Bruslju niso podprli razširitve pomorske misije Aspides, saj države članice ne želijo vstopiti v konflikt. Kaja Kallas je izpostavila, da Evropa sicer želi okrepiti prisotnost na Bližnjem vzhodu, vendar ne namerava sodelovati v vojni. Hormuška ožina, ključna za svetovno oskrbo z nafto, ostaja zaradi napetosti z Iranom skoraj zaprta, kar je že povzročilo rast cen nafte. Nato za zdaj ne načrtuje posredovanja, voditelji EU pa bodo o razmerah in možnostih umiritve razpravljali na prihajajočem vrhu.
Evropski diplomati so v ponedeljek Donaldu Trumpu poslali sporočilo, da Evropa ne bo sodelovala pri zagotavljanju varnosti v Hormuški ožini. Ministri za zunanje zadeve 27 držav članic so se zbrali v Bruslju, da bi razpravljali o pozivu ameriškega predsednika, naj evropske države pomagajo varovati to ključno pomorsko pot, ki jo je Iran blokiral kot odgovor na ameriške in izraelske zračne napade. Po večurnih pogovorih za zaprtimi vrati so evropski diplomati zavrnili idejo o razširitvi pomorske misije EU 'Aspides' in sklenili, da gre za ameriški problem, ki ga mora Washington rešiti sam, poroča Politico.
Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je po srečanju izjavila, da sicer obstaja "jasna želja" po krepitvi pomorske misije EU na Bližnjem vzhodu, vendar "ni bilo volje za spremembo mandata", da bi vojaške ladje poslali v ožino. "Evropa nima interesa za neskončno vojno. To ni evropska vojna, vendar so evropski interesi neposredno ogroženi," je dejala Kallas. "Države članice niso pokazale volje za razširitev mandata na Hormuško ožino. Nihče ne želi aktivno vstopiti v to vojno," je poudarila.
Trump je konec tedna za Financial Times izjavil, da bi bilo "zelo slabo za prihodnost Nata", če evropske države ne bi odgovorile na njegov poziv. Na družbenih omrežjih je zapisal, da je glede varovanja ožine v stiku s sedmimi državami, vendar ni razkril, katerimi. V ponedeljek je novinarjem povedal, da je prepričan, da bo Francija pomagala ZDA. Dodal pa je, da "ni zadovoljen" z odzivom Združenega kraljestva in da je "zelo presenečen", potem ko je premier Keir Starmer sporočil, da se ne bo pustil potegniti v "širšo vojno" zaradi Irana. "Že leta govorim, da jih ne bo, ko jih bomo potrebovali," je dejal.
Nato zaenkrat ostaja ob strani
Ameriški veleposlanik pri Natu Matthew Whitaker je ponovil Trumpov poziv in poudaril, da je varnost Hormuške ožine tudi v evropskem interesu zaradi uvoza nafte iz regije. Hormuška ožina, skozi katero poteka približno petina svetovne nafte, ostaja zaradi iranskih groženj praktično zaprta, zaradi česar je cena sodčka nafte prejšnji teden presegla 100 dolarjev.
Kljub temu je polna misija Nata v Iranu za zdaj malo verjetna, menijo štirje diplomati iz zavezništva, ki so za Politico govorili anonimno. Ocenjujejo, da takšna misija ne bi dobila soglasne podpore in da bi bil njen prispevek omejen. Dva diplomata sta potrdila tudi, da ZDA doslej niso uradno zaprosile za podporo v okviru Nata.
Voditelji EU se bodo v četrtek sestali na vrhu, kjer bodo razpravljali o razmerah v Iranu in širši regiji. V osnutku sklepov, v katerega je imel vpogled Politico, poudarjajo potrebo po umiritvi razmer.