95-oktanski bencin je bil v Sloveniji nazadnje tako poceni maja 2009, ko se je svet spopadal s finančno in gospodarsko krizo, dizelsko gorivo pa marca 2016. To je bil ravno čas odločanja o postopni liberalizaciji slovenskega trga naftnih derivatov.

Naftni trgovci cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja ter 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah namreč zdaj določajo sami. Drugod po državi so cene 95-oktanskega bencina in dizla regulirane.

Določajo se v skladu z uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov na vsakih 14 dni, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro. Pri izračunu modelske cene se upošteva tudi biokomponenta.

Sicer pa pandemija novega koronavirusa cene nafte potiska vse bolj navzdol. Trgovci s črnim zlatom se bojijo, da bo zaradi virusa prišlo do recesije, s tem pa tudi zmanjšanja povpraševanja po nafti po vsem svetu. Poleg tega je vzniknila cenovna vojna med proizvajalkama črnega zlata, Savdsko Arabijo in Rusijo, ki nista našli skupnega jezika glede načrpanih količin.

Kljub strmoglavljenju cen nafte na trgu se vlada tokrat ni odločila za dvig trošarin. Nazadnje je v trošarine posegla vlada pod vodstvom Mira Cerarja maja 2018, ko jih je v času izrazite rasti cen črnega zlata na svetovnem trgu znižala