"Milijarde ljudi se soočajo z epidemijo ekstremne vročine - usihajo pod vse bolj smrtonosnimi vročinskimi valovi, pri čemer temperature po vsem svetu presegajo 50 stopinj Celzija," je dejal Guterres in pripomnil, da je to na pol poti do vrelišča.

Po podatkih evropske mreže Copernicus so bili 21., 22. in 23. julij trije najbolj vroči dnevi, kar jih je bilo kadarkoli zabeleženih na svetu, pri čemer je bil 22. julija s povprečno globalno temperaturo 17,16 stopinje Celzija dosežen absolutni rekord.

"Danes se osredotočamo na posledice ekstremne vročine. Vendar ne smemo pozabiti, da obstajajo še številni drugi uničujoči simptomi podnebne krize - vedno bolj siloviti orkani, poplave, suše, požari v naravi, višanje morske gladine in seznam se nadaljuje," je dejal.

"Da bi se spopadli z vsemi temi simptomi, se moramo boriti proti bolezni. Bolezen je norost, ki se kaže v sežiganju našega edinega doma. Bolezen je odvisnost od fosilnih goriv. Bolezen je podnebno neukrepanje," je poudaril in k ukrepanju pozval zlasti države skupine G20.

Močna vročina, ki je pogosto manj opazna kot drugi uničujoči vplivi podnebnih sprememb, kot so nevihte ali poplave, je kljub temu bolj smrtonosna, saj je med letoma 2019 in 2020 povzročila 489.000 smrtnih žrtev letno. Cikloni na leto povprečno povzročijo smrt 16.000 ljudi, navaja včeraj objavljen dokument ZN z naslovom Poziv k ukrepanju.

Izjemno visoke temperature imajo tudi gospodarske posledice in ZN ocenjujejo, da bodo gospodarske izgube zaradi vročinskega stresa na delovnem mestu leta 2030 dosegle 2400 milijard dolarjev.

Prav tako včeraj objavljeno poročilo Mednarodne organizacije dela (ILO) navaja, da bo leta 2020 več kot 70 odstotkov delavcev izpostavljenih prekomerni vročini, kar je 8,8 odstotka več kot leta 2000.

ZN so svetovno skupnost pozvali naj najprej ukrepa za zaščito najbolj ranljivih, vključno z majhnimi otroki, starejšimi in najrevnejšimi. V tem okviru bi morali sistemi zgodnjega opozarjanja vključevati ekstremno vročino, s čimer bi prebivalce opozorili na prihod vročinskih valov in jih seznanili s previdnostnimi ukrepi, piše v dokumentu.

Poziv k ukrepanju priporoča tudi povečanje pravičnega dostopa do nizkoogljičnega hlajenja in njegovo razširitev. To bi vključevalo naložbe v pasivne sisteme hlajenja, ki vključujejo podnebno občutljive urbanistične ukrepe, odsevne površine in sisteme naravnega hlajenja ter postopno opuščanje plinov, ki segrevajo podnebje in se uporabljajo v številnih hladilnih sistemih.