"Skrajšanje potovalnih časov med evropskimi prestolnicami je oprijemljiv in pragmatičen rezultat naše zavezanosti k bolj enotni in učinkoviti Evropi," je dejal podpredsednik komisije Raffaele Fitto. Po njegovih besedah bo projekt zblížal državljane in olajšal poslovna potovanja.

Cilj je povezati velika mesta z vlaki visoke hitrosti, da ti postanejo privlačnejši od letal na krajših razdaljah, kar bi lahko povečalo število potnikov ter spodbudilo lokalno gospodarstvo in turizem.

V prihodnosti naj bi, denimo:

- potovanje Berlin–Koebenhavn trajalo 4 ure namesto sedmih,

- München–Rim šest ur namesto devet ur in pol,

- Berlin–Dunaj prek Prage štiri ure in pol namesto več kot osem,

- Sofija–Atene pa naj bi se skrajšalo z 13 ur in 40 minut na približno 6 ur.

Komisija namerava odpraviti ovire v čezmejnem železniškem prometu ter razviti novo strategijo financiranja. Izboljšali naj bi se pogoji za prevoznike, industrijo ter spodbudile raziskave in inovacije.

Stroški dokončanja hitrega železniškega omrežja TEN-T naj bi do leta 2040 znašali približno 345 milijard evrov. Če bi ciljali na višje hitrosti (nad 250 km/h), bi se lahko do leta 2050 povečali na 546 milijard evrov.

Financiranje bo temeljilo tudi na zasebnih naložbah, posojilih in podpori Evropske investicijske banke ter nacionalnih razvojnih agencij, medtem ko bi sredstva EU služila za mobilizacijo dodatnih virov.

Komisija je poudarila, da železniški promet trenutno povzroča le 0,3 odstotka izpustov v prometu, medtem ko cestni promet predstavlja 73,2 odstotka, civilno letalstvo pa 11,8 odstotka.