Na območje Gline na Hrvaškem so danes prispele prve mobilne hiše za prebivalce, ki so po torkovem uničujočem potresu ostali brez strehe nad glavo. Med donatorji pomoči so tudi slovenska podjetja. V sisaško-moslavški županiji so škodo prijavili na več kot 3500 objektih. Najmanj 200 stanovanjskih objektov je uničenih v celoti.
HRVAŠKA 'ZASUTA' S POMOČJO: Potrebujejo pa še grelnike, gradbeni material in nepremočljive ponjave
Svet
Prvih 20 mobilnih hišk je namenjenih prebivalcem območja Gline, na katerem so nekatere od v potresu najbolj uničenih vasi, kot so Majske Poljane, od koder je tudi največ smrtnih žrtev torkovega potresa. Hrvaško ministrstvo za turizem in šport je v sredo zvečer objavilo, da so zagotovili več kot 80 mobilnih hišk. Mobilne hiške je prispevala tudi slovenska družba Adria.
V vasi na območju Gline so že v sredo zvečer pripeljali prve kamp prikolice iz zasebnih donacij. Med drugim so več deset kamp prikolic poslali iz Poreča. Hrvaški mediji so poročali, da so številni lastniki hiš in apartmajev z različnih koncev države tistim, ki so v potresu ostali brez domov, ponudili brezplačno namestitev. Podobno so storili tudi nekateri hrvaški hoteli.
Številni prebivalci na prizadetem območju, predvsem v vaseh, so tudi minulo noč preživeli ob svojih porušenih kmetijah. Prespali so v avtomobilih ali v improviziranih namestitvah. Svojih domov ne želijo zapustiti, kljub temu, da imajo zagotovljeno začasno namestitev. Večina namreč skrbi tudi za domače živali.
Hrvaška vlada je v sredo na seji sprejela odločitev o 100 milijonov kun (13,3 milijona evrov) interventne pomoči sisaško-moslavški županiji. Predsednik županije s sedežem v Sisku Ivo Žinić je danes izjavil, da bi morali državno finančno pomoč porabiti predvsem za sanacijo stanovanjskih objektov in komunalne infrastrukture. Žinić je dejal, da danes pričakujejo prvih 80 stanovanjskih zabojnikov.
Dejal je še, da je v županiji približno 200 stanovanjskih objektov, v katere se stanovalci ne bodo več mogli vrniti. Prebivalci so do danes prijavili škodo na več kot 3500 objektih.
Strokovnjaki medtem nadaljujejo ocenjevanje škode na objektih. Številna gradbena podjetja pomagajo pri odstranjevanju ruševin. Nekateri prebivalci so že sami začeli popravljati svoje hiše, ki v potresu niso bile huje poškodovane.
Vodja hrvaške gorske reševalne službe (Hgss) Josip Granić je danes potrdil, da v sredo niso več reševali ljudi izpod ruševin. V pogovoru za hrvaški radio je potrdil, da so tudi ljudje, ki so ostali v svojih vaseh, da bi skrbeli za domače živali, večinoma dobili začasno namestitev. Po večkratnem obisku terena so reševalci ocenili, da prebivalci najbolj nujno potrebujejo grelnike, gradbeni material in nepremočljive ponjave.
Zaradi izjemnega odziva solidarnosti ljudi z vseh koncev Hrvaške je hrvaški Rdeči križ tudi danes ponovil, da ni več potrebe po pošiljkah najnujnejših potrebščin. Sporočili so še, da naj donatorji počakajo nekaj dni, ko se bo pokazalo, če potrebujejo še kaj dodatnega.
Na območju sisaško-moslavške županije je zaradi posledic potresa še vedno oviran promet. Po navedbah hrvaškega avtokluba (Hak) je danes pričakovati gnečo na vseh vpadnicah v mesta in naselja na območju županije.
Tla v sisaško-moslavški županiji se sicer tresejo tudi danes. Nazadnje so nekaj po 9. uri zabeležili potres z magnitudo 3,9 z žariščem deset kilometrov zahodno od Petrinje.
Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je posredoval prošnjo hrvaške civilne zaščite, da se trenutna pomoč ustavi in se pomaga kasneje, saj bo odpravljanje posledic in s tem potreba po pomoči dolgotrajen proces. Tudi zaradi poškodovanih objektov na Hrvaškem nimajo možnosti skladiščenja in ustvarjanja zalog, je dejal na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede epidemije covida-19.
Šestan se je ob tem zahvalil vsem, ki so pomagali ali še želijo pomagati, tako sosednji Hrvaški v trenutni situaciji kot tudi ob vsaki nesreči pri nas.
Zbiranje denarne pomoči poteka izključno preko humanitarnih organizacij, ki so v ta namen že objavile številke računov, so poudarili na upravi za zaščito in reševanje.