Predlog dolgoročne podnebne strategije do leta 2050 predvideva, da bo Slovenija emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšala za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005 in izboljšala ponore, hkrati pa pospešila izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev. V obravnavi na matičnem parlamentarnem odboru so predstavniki nevladnih organizacij pred nekaj manj kot mesecem dni opozarjali, da je strategija neambiciozna in neskladna z novimi podnebnimi cilji EU.

Tako okoljevarstveniki kot opozicijske stranke pa so svarili tudi, da predlog strategije potiho, brez ustrezne javne razprave, pelje na pot gradnje drugega bloka jedrske elektrarne. Sporni del predloga resolucije je sicer odbor z dopolnilom na koncu umaknil. Danes bo državni zbor o omenjeni strategiji razpravljal na redni seji.

Po prekinjeni redni seji pa se bo danes DZ sestal še na izredni seji, na kateri bo odločal o predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstva ter o nedopustnosti razpisa referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije. Namen obeh predlogov, ki sta v ponedeljek dobila zeleno luč državnega sveta, je pospešiti uveljavitev omenjenih zakonov.

Hkrati je državni svet v ponedeljek z 18 glasovi za in 13 proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih, s katero želi vlada uresničiti odločbo ustavnega sodišča, da so nekateri deli zakona, povezani z ukrepi ob epidemiji, neustavni. O tem zakonu bo državni zbor moral zato odločati ponovno.

Poslanci pa bodo razpravljali tudi o izvolitvi novega ustavnega sodnika. Ali bo po nekaj neuspelih poskusih imenovanja novega ustavnega sodnika Kranjc dobil zadostno podporo poslancev, še ni popolnoma jasno. Kandidat namreč za izvolitev na tajnem glasovanju potrebuje najmanj 46 poslanskih glasov. Na seji mandatno-volilne komisije so za glasovali poslanci iz vrst SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS ter poslanec narodnosti Ferenc Horváth. Proti so bili v LMŠ, SD, Levici, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Večje soglasje med poslanci je pri predlogih za izvolitev Damjana Kukovca za kandidata za sodnika na Splošnem sodišču EU v Luxembourgu ter za imenovanje Irene Vodopivec Jean za viceguvernerko Banke Slovenije za še en mandat. Tudi o teh predlogih bo DZ odločal na tajnem glasovanju, za izvolitev pa potrebuje vsaj 46 glasov. Medtem pa kandidat za zagovornika načela enakosti Miha Lobnika za imenovanje potrebuje glasove navadne večine poslancev, glasovanje pa je javno.