Okroglo mizo sta ob mednarodnem dnevu boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji, ki je bil v nedeljo, organizirala Društvo Parada ponosa in Mestna občina Ljubljana. Razprava je potekala v luči nedavnih poskusov prepovedi parad ponosa v nekaterih evropskih državah, ki po navedbah organizatorjev omejujejo svobodo zbiranja ter kriminalizirajo organizatorje in aktiviste.

Budimpeški župan Karacsony je bil januarja letos obtožen zaradi organizacije lanske parade ponosa, ki jo je oblast predhodno prepovedala, a so jo v madžarski prestolnici kljub temu izvedli. Po njegovih besedah je bilo to najmnožičnejše javno zborovanje v mestu v zadnjih letih, s katerim so ljudje izrazili solidarnost.

Kot je povedal, se "zadeve na Madžarskem niso zgodile čez noč, ampak je do prepovedi parade ponosa pripeljala politika nekdanjega premierja Viktorja Orbana, ki je trajno in postopoma razgrajeval demokratične institucije in bil vodilni pri oblikovanju političnih instrumentov desnih populističnih sil". Ob tem je Karacsony opozoril, da je Orban "začel sam vpeljevati homofobne politike in s tem sprožil razpravo, ki je pripeljala do izgube njegove oblasti".

Ivan Dimov iz bolgarske Fundacije Single step je izpostavil, da so se podobne prakse začele tudi v Bolgariji, kjer je parlament leta 2024 po hitrem postopku sprejel zakon, ki prepoveduje t. i. propagando netradicionalnih spolnih usmerjenosti in alternativnih spolnih identitet v šolah. Zatrdil je, da so tovrstni zakoni navdihnjeni z madžarskimi in ruskimi zakoni, ki so bili prvi na področju preganjanja spolnih manjšin.

Dimov je opomnil, da se je parada ponosa začela, ker so bili obiskovalci puba Stonewall Inn v New Yorku leta 1969 tarča policijskega preganjanja, a so se temu uprli. Poudaril je, da se to po svetu še vedno marsikje dogaja, zaradi česar mora biti "parada ponosa protest, in ne zabava". Dejal je tudi, da spolne manjšine potrebujejo politično in ekonomsko zastopanost, da se lahko borijo za implementacijo svojih pravic.

Ljubljanski župan Zoran Janković je zagotovil, da bo Ljubljana vedno imela svojo parado ponosa, in izrazil zadovoljstvo s civilno družbo, ki je po njegovem mnenju v Ljubljani dovolj močna, da bi lahko preprečila poskus prepovedi parade ponosa. "Časi se spreminjajo in to ne na dobro," je še dodal Janković.

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je izpostavila, da je pravica do mirnega zbiranja ustavna pravica, kar določa tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Hkrati je opozorila, da je sovražni govor v Sloveniji najbolj razširjen prav na področju spolnih manjšin.

Festival Parada ponosa 2026 se bo začel 5. junija in bo potekal pod političnim sporočilom "Demokracija v naših rokah - upanje je naš upor". Osrednji program s povorko in političnim programom bo potekal v soboto, 13. junija.