Na slovenskem stalnem predstavništvu pri Natu so pojasnili, da je Slovenija lani za obrambne izdatke namenila 1,438 milijarde evrov, kar predstavlja dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Ob tem pa obstajajo različni pogledi glede "interpretacije strukture oziroma razreza te številke", torej vprašanja, koliko sredstev sodi v prvi in koliko v drugi steber obrambnih izdatkov, kot so jih določili na lanskem vrhu Nata v Haagu. Dodali so, da so se podobne dileme pojavile tudi pri nekaterih drugih članicah zavezništva.

Obrambni minister Borut Sajovic je v torek v Bruslju poudaril, da je Slovenija lani za obrambo namenila 2,04 odstotka BDP, pri čemer vztraja, da med obrambne izdatke sodijo tudi vlaganja v infrastrukturo.

Po ministrovih besedah "sproža različne poglede" predvsem del izdatkov v višini 330 milijonov evrov, namenjenih infrastrukturnim projektom, predvsem na področju železnic in cest.

"Kot obrambni minister in kot član vlade razumem, da vse, kar smo vložili tudi v infrastrukturo, gre v nabor obrambnih izdatkov," je povedal ob odzivu na namigovanja, da naj bi Slovenija med obrambne izdatke štela vlaganja, ki po nekaterih ocenah ne sodijo v to kategorijo.

Na stalnem predstavništvu Slovenije pri Natu so danes dodatno pojasnili, da sta oba pogleda vključena tudi v zaključno poročilo o obrambnem načrtovanju in zmogljivostih Slovenije. Slovenska stran omenjene izdatke razume kot del jedrnih obrambnih izdatkov v okviru mešanih civilno-vojaških aktivnosti, medtem ko jih uradniki sekretariata Nata obravnavajo kot vlaganja, povezana z obrambo in varnostjo.

Za slovensko stran ti izdatki sodijo v t. i. prvi steber, za sekretariat Nata pa v drugi steber obrambnih izdatkov, kot so jih opredelili na vrhu v Haagu. Oba stebra se sicer seštevata, kar bo upoštevano tudi v končnem poročilu o ravni obrambnih izdatkov, ki bo objavljeno pred julijskim vrhom Nata v Ankari.

Na predstavništvu so ob tem zatrdili, da bo Slovenija po tej metodologiji dosegla dva odstotka BDP za obrambo.

Zaveznice Nata so se že leta 2014 v Walesu dogovorile, da bodo za obrambo namenjale dva odstotka BDP. Na vrhu v Haagu junija lani pa so se dogovorile še za zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Po novem modelu naj bi članice za t. i. prvi steber, ki vključuje neposredne obrambne naložbe, namenile 3,5 odstotka BDP, za drugi steber, ki zajema z obrambo povezane investicije, pa 1,5 odstotka BDP.

Pri Natu so danes sporočili, da trenutno pregledujejo poročila držav članic o obrambnih izdatkih, posodobljeni podatki pa bodo objavljeni kasneje letos. Ob tem so pojasnili, da Nato "sodeluje s slovensko vlado pri ocenjevanju podatkov o nacionalni obrambni porabi na podlagi dogovorjenih smernic".

Nato je sicer marca objavil podatke, po katerih je Slovenija lani obrambne izdatke povečala na 2,04 odstotka BDP.

V okviru priprave omenjenega poročila je Slovenijo sredi februarja obiskala tudi delegacija Nata, ki je preverjala doseganje ciljev pri izpolnjevanju slovenskih mednarodnih zavez. Na obrambnem ministrstvu so že takrat zagotovili, da so lanski proračunski izdatki za obrambo dosegli dva odstotka BDP.

Mediji so tedaj poročali tudi o tajnem dokumentu, ki naj bi kazal na nezadovoljstvo Nata s Slovenijo kot članico zavezništva in na ocene, da država svojih obveznosti ne izpolnjuje v celoti.