Julija izredna seja o stanju demokracije v državi

Izredna seja DZ o stanju demokracije v državi, ki jo je zahtevala poslanska skupina SDS, bo 5. julija, je danes odločil kolegij predsednika DZ. Kolegij je tudi podprl predlog vlade, naj DZ predlog novele zakona o osnovni šoli in predlog zakona o davku od srečk obravnava po nujnem postopku. Obravnavo bo DZ opravil predvidoma na redni julijski seji.

Predlog dnevnega reda današnje seje kolegija predsednika DZ je predvideval, da bo kolegij odločil tudi o predlogu vlade, naj DZ po nujnem postopku obravnava predlog novele zakona o urejanju trga dela in predlog zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva, vendar je kolegij odločanje preložil na eno od svojih prihodnjih sej.

Predsednik DZ Janko Veber je namreč prisluhnil opozorilu vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, da omenjena zakonska predloga nista usklajena s socialnimi partnerji. V okviru svojih predsedniških pooblastil je Veber tako preložil odločanje o nujnem postopku, kolegij pa bo vlado pozval, naj pripravi poročilo o usklajevanju s socialnimi partnerji. Po Vebrovih besedah zaradi tega ni izgubljena možnost, da se obravnava uvrsti na redno julijsko sejo DZ.

Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je zagovarjal, da bi moral kolegij že danes odločiti, ali naj DZ predlog novele zakona o urejanju trga dela in predlog zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva obravnava po nujnem postopku. Po Möderndorferjevih besedah se mudi zaradi proračunske razprave in nacionalnega reformnega programa.

Opozicijski člani kolegija so se pri predlogu za preložitev odločanja o nujnem postopku sklicevali tudi na sindikalno stališče o interventnih ukrepih na trgu dela. Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) je namreč danes ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta pozvala, naj pojasni predlagano znižanje nadomestil za brezposelne, ki je predvideno za sprejem po nujnem postopku.

"Kot nesprejemljivo ocenjujemo dejstvo, da je vlada nadomestila znižala enostransko, brez posvetovanja s socialnimi partnerji in celo v nasprotju s sporazumom o razrešitvi stavkovnih zahtev, ki smo ga podpisali 10. maja 2012," so zapisali v KSJS in pozvali vlado k usklajevanju s socialnimi partnerji.

SDS meni, da v Sloveniji tranzicija v dejansko demokracijo ni uspela

Poslanci največje opozicijske stranke SDS so v obrazložitvi zahteve za sklic izredne seje DZ o stanju demokracije v državi zapisali, da pri nas tranzicija v dejansko demokracijo ni uspela. "Nadaljevanje procesov po neuspeli tranziciji vodi v formalno obnovitev totalitarnega režima in v ohranitev oligarhije namesto v demokracije," menijo v poslanski skupini SDS.

Zahtevi za sklic izredne seje DZ so poslanci SDS priložili tudi predlog priporočila za odločanje na seji. Tako med drugim predlagajo, da bi DZ pozval vlado, naj v najkrajšem možnem času pripravi nujne reforme, ki so priporočene v Resoluciji Sveta Evrope številka 1096 o ukrepih za odpravo dediščine nekdanjih komunističnih režimov.

V zvezi z zapletom sklica nadaljevanja nujne seje parlamentarnega odbora za pravosodje, ki je bila povezana s sklicem izredne seje DZ o stanju v pravosodju, je kolegij s koalicijsko večino sprejel stališče, da je pri sklicu nadaljevanja seje predsednik odbora Branko Grims (SDS) kršil poslovnik DZ, posledično pa je poslovnik kršil tudi podpredsednik odbora Aljoša Jerič (PS).

Opozicijski člani kolegija se s tako oblikovanim stališčem niso v celoti strinjali. Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je sicer soglašal, da sta poslovnik kršila tako Grims kot Jerič, zmotila pa ga je beseda "posledično". Po Prevčevih besedah med Grimsovo in Jeričevo kršitvijo ni bilo posledične povezave.

Razpravljal tudi o zapletu na ponedeljkovi slavnostni seji DZ ob dnevu državnosti

Na zahtevo poslanske skupine NSi je kolegij predsednika DZ danes razpravljal tudi o zapletu na ponedeljkovi slavnostni seji DZ ob dnevu državnosti, ko vabljenim umetniškim gostom pevskega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana naj ne bi bilo dovoljeno zapeti pesmi Očenaš hlapca Jerneja, kot so želeli. Po mnenju vodje poslanske skupine NSi Mateja Tonina je šlo za nedopusten primer cenzure umetniških del.

Veber je v odgovoru na Toninovo stališče zanikal, da je pri oblikovanju kulturnega programa za slavnostno sejo DZ šlo za kakršnokoli cenzuro. Po Vebrovih besedah je bil program usklajen z vsemi ustvarjalci programa. Kot je dejal, so skušali najti skladbe, ki bi v čim večji meri odražale značaj dneva državnosti, pesem Očenaš hlapca Jerneja pa ni bila edina, ki je na koncu niso uvrstili v program.

Deli novico: