Večina Slovencev ne podpira zvišanja izdatkov za obrambo na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kaže anketa inštituta Mediana za Delo. Zvišanja ne podpira 68,4 odstotka vprašanih, podpira pa ga 20,6 odstotka. Večina vprašanih tudi meni, da Slovenija zaradi zvišanja izdatkov ne bo varnejša.
VEČINA SLOVENCEV NE PODPIRA ZVIŠANJA IZDATKOV ZA OBRAMBO: Nezaupanje tudi v izpolnitev zaveze Natu
Slovenija
Nasprotovanje zviševanju obrambnih izdatkov je največje med podporniki Levice, pa tudi SDS in NSi, kar pri slednjih časnik pripisuje predvsem nasprotovanju njihovih podpornikov predsedniku vlade Robertu Golobu, saj opozicijski stranki sicer praviloma podpirata zviševanje obrambnih izdatkov.
Na vprašanje, ali bo Slovenija zaradi zvišanja varna bolj ali manj, je 62,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da bo enako varna. Da bo bolj varna, meni 11,8 odstotka anketirancev, da bo manj varna, pa 15,9 odstotka. Da ne ve, je odgovorilo 9,3 odstotka anketirancev.
Večina vprašanih tudi ne verjame, da bo Slovenija do leta 2035 izpolnila zavezo Nata o zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP. Da zaveze ne bo izpolnila, jih meni 58,5 odstotka, da jo bo, pa 16,2 odstotka. 25,3 odstotka vprašanih je odgovorilo z "ne vem".
Anketo je med 30. junijem in 3. julijem za časnik Delo opravil Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana na vzorcu 724 oseb.
Komentiraj
Thales Group - Francija
Dassault - Francija
Rheinmetall - Nemčija
Hensoldt - Nemčija
Leonardo - Italija
Saab - Švedska
Grozd obrambne industrije (GOIS) - 78 podjetij - Slovenija
SIPRI
Evropske države vključno s Slovenijo so v luči ruske agresije v Ukrajini od leta 2022 že bistveno okrepile obrambne izdatke. Med primerjanima obdobjema je Sipri ugotovil, da so evropske članice Nata okrepile uvoz orožja za 105 odstotkov. Na seznamu največjih izvoznikov sta daleč za ZDA Francija in Južna Koreja (okoli 6,5 odstotka), sledita Nemčija (4,7 odstotka) in Izrael (3,9 odstotka).
ZDA so tudi na globalni ravni še naprej glavna država izvoznica in so med letoma 2020 in 2024 predstavljale 43 celotnega izvoza, kar predstavlja osemodstotno rast v primerjavi z minulim obdobjem. Največji kupec ZDA ostaja Savdska Arabija.
Ruski izvoz je medtem padel za skoraj dve tretjini, s čimer je Francija s slabimi desetimi odstotki svetovnega izvoza prevzela drugo mesto na lestvici največjih trgovk z orožjem. Četrta je Kitajska, znatni skok na lestvici pa je uspel Italiji, ki je z desetega prišla na šesto mesto, navaja Sipri.
Največja globalna prejemnica orožja je Ukrajina, ki je v zadnjem obdobju prejela 8,8 odstotka celotnega svetovnega izvoza, s čimer je za skoraj stokrat presegla uvoz iz obdobja 2015-19.
1992 - 95.460.000 €
1993 - 108.830.000 €
1994 - 127.900.000 €
1995 - 165.510.000 €
1996 - 186.390.000 €
1997 - 193.770.000 €
1998 - 208.770.000 €
1999 - 208.470.000 €
2000 - 206.630.000 €
2001 - 275.010.000 €
2002 - 327.790.000 €
2003 - 360.320.000 €
2004 - 395.900.000 €
2005 - 413.470.000 €
2006 - 485.330.000 €
2007 - 506.080.000 €
2008 - 566.200.000 €
2009 - 575.060.000 €
2010 - 582.959.000 €
2011 - 478.860.000 €
2012 - 423.000.000 €
2013 - 381.658.000 €
2014 - 366.460.000 €
2015 - 361.376.000 €
2016 - 406.166.000 €
2017 - 422.277.000 €
2018 - 448.605.000 €
2019 - 511.700.000 €
2020 - 498.000.000 €
2021 - 645.000.000 €
2022 - 737.000.000 €
2023 - 845.000.000 €
2024 - 880.000.000 €
Vir: Sipri