Milan Bogatič je nepoklicni župan Občine Izola od decembra 2022. Danes 74-letni upokojenec z dolgoletnimi vodstvenimi izkušnjami v carinski upravi, nazadnje kot direktor Carinskega urada Koper, se je na lokalne volitve podal kot kandidat Gibanja Svoboda s podporo Liste Izola Prihodnosti in Liste MEF in Izolani. Podprla ga je tudi civilna iniciativa Gibanje za Izolo, ki je januarja 2022 vodila referendum proti občinskemu prostorskemu načrtu (OPN) prejšnjega župana Danila Markočiča.

V prvem krogu lokalnih volitev je Bogatič prejel 36,42 odstotka glasov, Markočič pa 25,90. V drugem krogu je ob 35,83-odstotni volilni udeležbi Bogatič zmagal s 57,40 odstotka glasov proti Markočičevim 42,60 odstotka. 

Kaj je Bogatič obljubljal?

V predvolilnem programu je Bogatič izpostavljal transparentnost in da bo "transparentno in odprto delovanje občine moja prva prioriteta". Obljubljal je zakonito in nekoruptivno vodenje občine, reorganizacijo občinske uprave, digitalizacijo poslovanja ter stalno dostopnost župana z "odprtimi vrati 24 ur na dan".

Posebno mesto v njegovem programu je imel novi občinski prostorski načrt. Napovedoval je hitro sprejetje OPN "v korist občanov in ne kapitala", ob ohranjanju kmetijskih zemljišč, sanaciji degradiranih območij ter upoštevanju stališč civilne iniciative. Na področju mladih in stanovanjske politike je obljubljal ustanovitev tehnološkega parka za ustvarjanje dobro plačanih delovnih mest, možnost odkupa občinskih stanovanj prek najemnine ter širšo stanovanjsko gradnjo. Na energetskem področju je napovedal postavitev sončnih elektrarn na javnih objektih, kot so telovadnice, knjižnica in vrtci, ter postopno energetsko samooskrbo občine.

Na področju infrastrukture in športa je napovedoval večnamenski športni center ob Kraški ulici, ki bi vključeval nedokončan objekt, gasilski dom in igrišče Birba. Obenem je zagovarjal pripravo celostne prometne strategije, reševanje vprašanja vodooskrbe, razvoj podeželja in sprejetje novega statuta občine. Poseben poudarek je namenjal tudi sodelovanju občanov pri odločanju, saj je obljubil participativni proračun ter tesno sodelovanje z občinskim svetom in lokalnimi skupnostmi.

Na polovici mandata, novembra 2024, je Bogatič svoje delo ocenil kot uspešno. "Z dosedanjim delom sem zadovoljen in menim, da je bilo uspešno," je dejal za Regional. Priznal je sicer nekoliko povečano zadolženost občine, vendar je finančno stanje opisal kot stabilno. Kot največji dosežek je izpostavil prenovo južnega dela ribiškega pristanišča, vredno 3,8 milijona evrov. Do konca mandata je napovedal med drugim javno razgrnitev novega OPN, sončne elektrarne na telovadnici Livade, knjižnici in vrtcu Mavrica, gradnjo večnamenske telovadnice ob Srednji šoli Pietro Coppo, nov dom za starejše v Livadah z začetkom gradnje v 2024 oziroma 2025, ureditev zelenih površin med ulicami, prenos upravljanja stanovanj na občino, pripravo celostne prometne strategije ... Omenjal je tudi obnovo Podestatove palače, rekonstrukcije ulic in projekt regionalne vodooskrbe.

Rebalansi proračuna in novo zadolževanje

V času Bogatičevega mandata med letoma 2023 in 2026 je občina beležila postopno rast proračuna in povečano investicijsko dejavnost, ki je bila v veliki meri financirana z evropskimi in državnimi sredstvi. Hkrati so bili potrebni rebalansi proračuna, novo zadolževanje in prodaja občinskih nepremičnin. V letu 2023, prvem letu njegovega mandata, je prevzel proračun prejšnjega župana in ga uskladil z rebalansom. Uveden je bil participativni proračun, pri katerem je bilo za vsako območje namenjenih po 55.000 evrov. 

Občina Izola je v Bogatičevem mandatu pristopila k projektu vodooskrbe, ki predvideva povezavo štirih regionalnih vodovodov v enoten sistem za slovensko Istro in kraško zaledje. S tem se je Izola skupaj z enajstimi drugimi občinami  vključila v investicijo vredno skoraj 117 milijonov evrov.

Proračun za leto 2026, sprejet decembra lani, je predvidel 29,47 milijona evrov prihodkov in 33,19 milijona evrov odhodkov. Po prvem rebalansu v letu 2026 občinski proračun izkazuje 31,46 milijona evrov prihodkov ter 33,96 milijona evrov odhodkov oziroma 2,5 milijona evrov primanjkljaja. Občina se je v Bogatičevem mandatu dodatno zadolževala skupaj za 4,9 milijona evrov; zadolženost je narasla na približno 11 milijonov evrov. Izola je že od 2023 dalje med nadpovprečno zadolženimi občinami s približno 700 do 800 evri na prebivalca v preteklih letih, medtem ko je slovensko povprečje občin okrog 500 od 660 evrov na prebivalca.

Občina se je v času Bogatičevega mandata redno večkrat objavljala javne dražbe za prodajo občinskih nepremičnin. Namen prodaj je bil pokrivanje tekočih obveznosti in uravnoteženje proračuna. Takšna politika je sprožila kritike opozicije in civilne iniciative, ki sta opozarjali na razprodajo občinskega premoženja.

Kaj je ostale neuresničeno?

Izolska občina še vedno nima sprejetega OPN-ja. Javna razgrnitev predloga novega OPN in dopolnjenega okoljskega poročila je potekala na začetku 2026, občinska uprava pa še preučuje prejete pripombe. Sprejetje dokumenta je predvideno do konca oktobra 2026, kar pomeni približno enoletno zamudo glede na napovedi. Projekt doma za starejše v Livadah ob Prešernovi ulici napreduje, a gradnje še ni.

Podobno velja za gradnjo prizidka z novo telovadnico ob Srednji šoli Pietro Coppo, kjer je bilo podpisano zgolj pismo o nameri. Obljubljenega tehnološkega parka ni, prav tako ni stekel sistem odkupa občinskih stanovanj prek najemnine, Bogatiču ni uspelo izpeljati širših novih stanovanjskih projektov za mlade. Končno oceno aktualnega županskega mandata pa bodo jeseni podali volivci.